Okoliščina, da ima tožnica pred sodiščem prve stopnje vloženo podobno oziroma identično tožbo kot drug tožnik, ki je v sorodstvenem razmerju z bivšo sodnico in predsednico sodišča prve stopnje, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je direktorica tožene stranke zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - postopek osebnega stečaja - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku - direktor - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je partnerica stečajnega dolžnika in direktorica dolžnikovega dolžnika zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sestra stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Če bi v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Cerknici kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s tožnikovo sestro, ki je del sodnega osebja, bi bila, upoštevaje tudi dejstvo, da gre za manjše sodišče, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - poznanstvo med sodniki - zavrnitev predloga
Dejstvo, da se sodeča sodnica oziroma sodnice Okrajnega sodišča v Žalcu srečujejo z drugo tožnico (ki je sodnica na drugem sodišču) na sestankih in izobraževanjih ter tudi družijo na praznovanjih (širših) sodelavcev, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zaslišanje strank - kraj škodnega dogodka - kraj ogleda - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge poleg zaslišanja tožnika obsegal tudi zaslišanje priče, prav tako pa je predlagana postavitev izvedencev cestnoprometne ter medicinske stroke. Tožnik ima prebivališče na območju Celja, tu leži tudi kraj škodnega dogodka, ki si ga bo pred izdelavo izvida in mnenja moral ogledati izvedenec cestnoprometne stroke, priča pa je policist Policijske postaje Celje. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - ugoditev predlogu
Obstoj „drugih tehtnih razlogov“ v ustaljeni sodni praksi največkrat predstavlja nujo, da se zaradi zagotovitve videza nepristranskosti pristojnost za odločanje prenese na drugo sodišče. Tako je običajno zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko. Ker je tožnica sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, je po presoji Vrhovnega sodišča podan tak položaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - zemljiškoknjižni referent - majhno sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
V konkretni zadevi A. A. ni stranka postopka, temveč je zunajzakonski partner tožnikove hčere. Poleg tega je mati A. A. na pristojnem sodišču zaposlena kot referentka in ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti. Okrajno sodišče v Piranu, ki ima le pet sodnic, je sicer res manjše sodišče, a pri tem ni zanemarljivo število sodnega osebja. Slednje namreč šteje kar štiriindvajset zaposlenih. Prav tako zaposlena opravlja delo na zemljiškoknjižnem oddelku, med tem ko se konkretni postopek vodi na civilno pravdnem oddelku. Tako z obravnavano zadevo doslej še ni bila v stiku, kar bo z ustrezno organizacijo dela mogoče zagotavljati tudi v prihodnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljila prenos pristojnosti, presojati strogo. Okoliščina, da je kazensko zadevo, v kateri naj bi bila kršena pravica tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vodila sodnica na Okrožnem sodišču v Celju, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbuja dvoma v nepristranskost Okrajnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - zavrnitev predloga
Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami prvostopenjskega sodišča in njegovi sumi, da naj bi bile vse odločitve v tem nepravdnem postopku med razpravljajočimi prvostopenjskimi sodnicami že v naprej usklajene, ne morejo predstavljati upravičenega razloga za delegacijo pristojnosti na drugo višje sodišče.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožniki v predlogu celo sámi navajajo, da sta tožbi drugega tožnika zoper Okrožno sodišče v Ljubljani in razpravljajočo sodnico ter zoper sodnico Višjega sodišča v Ljubljani že delegirani na (dve) drugi stvarno pristojni sodišči. Dejstvo, da je drugi tožnik vložil navedeni tožbi (ki se bosta obravnavali pred Okrožnim sodiščem v Celju in Okrožnim sodiščem v Novem mestu) namreč samo po sebi ne zadošča za utemeljenost njihovega predloga v tej zadevi. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 21 sodnikov). Sicer pa predlagatelji tudi konkretizirano ne trdijo, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani (čeprav jih poimensko naštejejo). Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Toženčeva hči je zaposlena na oddelku Višjega sodišča v Kopru, ki bi odločalo o tožnikovi pritožbi. Po oceni Vrhovnega sodišča je zato utemeljen predlog za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti pritožbenega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
To še toliko bolj velja, če je o zadevi odločal sodnik, ki ni več zaposlen na pristojnem višjem sodišču. Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker bodo odločali o pritožbi zoper sklep, ki ga je izdala sodnica, ki je bila pred tremi leti zaposlena na tem sodišču.
ZNP člen 42, 59, 61, 62, 64,66, 66/2 , 66/3. ZPP člen 67.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - smotrnost - nepravdni postopek - začasno prebivališče - ugoditev predlogu
V postopku za prenehanje skrbništva je predvideno obvezno zaslišanje predlagatelja (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi njegov pregled s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer predlagatelj začasno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - dejansko bivališče - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristanskost - oče stranke sokrajan sodnice - zavrnitev predloga
Ker se je Vrhovno sodišče do zatrjevane prostorske povezanosti razpravljajoče sodnice in predlagateljevega očeta že opredelilo v zadevi I R 37/2022, se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do zatrjevanega prejudiciranje odločitve. Tudi ta okoliščina ne more omajati videza nepristranskosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici (in s tem vseh sodnikov tega sodišča), saj bi lahko pomenila zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice. Pa tudi, če bi ta izločitveni razlog bil podan, prva nasprotna udeleženka ne konkretizira njegovih posledic za okrnitev videza nepristranskosti preostalih sodnikov tega sodišča.
Okoliščina, da je tožnik sodnik porotnik na sodišču, kjer je sedaj stranka v sporu iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sama po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi to, da je tožnik 11. 5. 2022 in 21. 6. 2022 dejansko opravljal funkcijo sodnika porotnika na Delovnem sodišču v Celju, ni pomembno, saj se kršitve iz odpovedi in pisnega opozorila ne nanašajo na navedena datuma, niti ni toženka tožniku očitala izvajanja funkcije sodnika porotnika v času bolniškega staleža. Četudi se nekaj očitkov iz pisnega opozorila nanaša na čas veljavnosti navodil za zdravljenje v času začasne zadržanosti z dela v juniju 2022, v opisanem ni podlage za ugotovitev tehtnega razloga, ki bi nalagal, da mora sporno odpoved presojati drugo delovno sodišče.
spor o pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke mož sodnice, ki opravlja funkcijo sojenja na stvarno in krajevno pristojnem delovnem sodišču, večinski lastnik tožeče stranke pa član njene širše družine, bi lahko vzbudila dvom o nepristranskosti sodišča in s tem tudi dvom v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti v primeru dogovora o krajevni pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - prorogacijska klavzula - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca - ekonomičnost postopka - zavrnitev predloga
Kljub temu da pogodbi urejata isto pravno poslovno življenjsko razmerje, vsebujeta različna dogovora o krajevni pristojnosti. Takšen pogodbeni dejanski stan pritrjuje tožniku, da je prvi toženec pristal na krajevno pristojnost sodišča v Celju. To sicer ne pomeni, da je pristojnost dogovorjena samo za celjsko sodišče, prav gotovo pa ima tožnik možnost izbire, da se odloči za celjsko (ali koprsko) sodišče. Ker bi morebitna delegacija pristojnosti okrnila tožnikovo izbirno upravičenje, so pogoji za delegacijo v takšnem primeru bistveno strožji in zajemajo zlasti druge tehtne razloge po 67. členu ZPP.