določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - postopek osebnega stečaja - kazenska ovadba zoper stečajnega sodnika - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Do položaja, ko na predložitvenem sodišču ni več sodnikov, ki tam glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, je prišlo zaradi izločitve teh sodnikov iz razloga dvoma v njihovo nepristranskost, ker so bile zoper njih s strani stečajnih dolžnikov vložene kazenske ovadbe. Vendar upoštevati je treba, da pravila o specializaciji po posameznih pravnih področjih omogočajo z letnim razporedom vnaprej določeno dodeljevanje zadev (prim. 14. in 15. člen Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), kar pa ne preprečuje možnosti izločitve sodnika zaradi izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Ker ZS niti kak drug zakon sodniških mest po posameznih pravnih področjih ne pozna, izločitev sodnikov, ki glede na ožjo specializacijo rešujejo stečajne zadeve, ni ovira, da zadeva ne bi bila dodeljena drugemu sodniku tega sodišča.
Okoliščina, da je bila podana kazenska ovadba, sama zase ni tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Drugačno stališče bi popačilo vsebino instituta delegacije pristojnosti in bi omogočalo njegovo zlorabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00064814
ZPP člen 24, 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 41, 41/2, 41/5, 44, 44/2, 61, 62, 62/2, 166, 166/1, 266, 266/1, 266/4, 270. ZS člen 99a.
spor o pristojnosti - izključna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - načelo formalne legalitete
Ker pravdni postopek, v katerem se bo vsebinsko odločalo o utemeljenosti upnikove terjatve, še ni bil uveden, je za začasno odredbo tudi v primerih, ko poteka postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, še vedno pristojno samo tisto sodišče, ki bi bilo glede na predlagano izvršilno sredstvo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - tožena stranka - sodišče - pravna oseba - Republika Slovenija - zavrnitev predloga
Sodišče ni pravna oseba in zato tudi ne stranka postopka. Stranka postopka je RS. Če ni posebnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost sodišča, ni razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - odškodnina zaradi zdravniške napake - ugoditev predlogu
Škoda se odraža v poslabšanju zdravja konkretnega oškodovanca – gre torej za eno telesno in duševno trpljenje. To hkrati pomeni, da je v obeh postopkih tako po dejanski kot po pravni plati pričakovati kompleksno obravnavanje vzročne zveze, zlasti razmejitev vzrokov enega in drugega povzročitelja.
Vse navedeno kaže, da je predlog za prenos pristojnost, ki bo omogočil združitev postopkov, smotrn. Hipoteza predlagatelja, da so izpolnjeni pogoji iz 300. člena ZPP, je visoko verjetna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - prebivališče tožnika - zaslišanje priče - prebivališče strank in prič - naslov za vročanje - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podane okoliščine za prenos pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Mariboru na v predlogu navedenimi okrajnimi sodišči v Velenju, Žalcu ali Celju. Res je sicer, da je tožnikovo bivališče v Žalcu, obravnavani dogodek se je pripetil v Velenju, do sedaj so predlagane tri priče, zaposlene pri delodajalcu tožnika v Velenju, kamor jih je treba vabiti in je toženi stranka treba sodna pisanja vročati na naslov njene poslovne enote v Celju. Vendar pa te okoliščine niso takšne, ki bi izkazovale, da bo postopek pri drugem sodišču bistveno enostavnejši in cenejši. Naslov, na katerega je treba toženi stranki vročati pošiljke, glede na določbo 67. člena ZPP ni pravno pomemben. Prav tako ne, koliko časa bi porabili tožnik in priče za vožnjo do sodišča na relativno ožjem področju, kjer se nahajajo vsa v predlogu navedena sodišča. Ogled na kraju samem pa niti še ni bil predlagan in gre zgolj za hipotetično okoliščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00064082
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - avtorski sorodna pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Z določbo drugega odstavka 103. člena ZS pa je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka 38 let zaposlena kot vpisničarka na Okrajnem sodišču v Kopru, od tega najmanj od leta 2005 do upokojitve v leta 2017 na nepravdnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna zadeva, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh strank postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženca z Okrajnim sodiščem v Brežicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zaslišanje sodnika kot priče - zavrnitev predloga
Pristojno sodišče s kar 37 sodniki nikakor ni manjše sodišče, zato ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Okoliščina, da je predlagana priča sodnik pristojnega sodišča, tako sama po sebi ne vzbuja razumnega dvoma o zmožnosti nepristranskega sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je sin bivše predsednice sodišča prve stopnje, ki je do leta 2013 opravljala navedeno funkcijo, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Bivša predsednica sodišča prve stopnje je bila kot višja sodnica svetnica z dnem 1. 1. 2014 iz sodišča prve stopnje premeščena na sodišče druge stopnje, kar pomeni, da že devet let ne opravlja zgoraj omenjene funkcije. Poleg tega se je na sodišču prve stopnje v času od 1. 1. 2014 zamenjala velika večina sodnic in sodnikov, ki sodijo v delovnih sporih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - zavrnitev predloga
Morebitna kršitev pravice do sojenja do brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave), ni razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Za morebitno kršitev pravice sojenja brez nepotrebnega odlašanja ima stranka namreč na voljo druga pravna sredstva, predvidena v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker torej razlog za prenos pristojnosti ni podan oziroma predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva „odstopljena“ po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno (okrajno namesto okrožnega).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik porotnik pri pristojnem sodišču kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tožnik po tožbi sodnik porotnik na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, v katerega okrožje spada tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti, ki bi odločalo o tožbenih zahtevkih v tej pravdi, organizacijska enota navedenega okrožnega sodišča. Ta okoliščina bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost sodečega sodišča.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v predlogu izpostavljena okoliščina, da je tožena stranka sodnik sodišča, pri katerem teče postopek, taka, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča in tako brez dvoma tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00063841
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 39, 39/2, 40. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 18. ZMZPP člen 109, 109/3, 109/4, 111.
spor o pristojnosti - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - ugovor krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - stalno prebivališče dolžnika
Če bi v obravnavanem primeru upoštevali le določbo četrtega odstavka 109. člena ZMZPP, bi prvemu nasprotnemu udeležencu onemogočili uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti (kar gotovo ni namen določb ZMZPP), zato je treba za obravnavni primer uporabiti neposredno drugi odstavek 39. člena Uredbe (ES) št. 44/2001 in sodišču dovoliti, da se po prejemu ugovora krajevne pristojnosti še izreče za krajevno nepristojno.
V obravnavanem primeru je imel prvi nasprotni udeleženec prvič možnost ugovarjati krajevni pristojnosti šele, ko mu je bil sklep I R 397/2021 z dne 14. 7. 2021 vročen. Prvemu nasprotnemu udeležencu je bil navedeni sklep vročen 4. 8. 2021, zato je njegov ugovor krajevne pristojnosti z dne 26. 8. 2021 treba upoštevati. Ker je med strankama postopka nesporno, da ima prvi nasprotni udeleženec stalno prebivališče v krajuv kraju ... v občini ..., ki spada pod krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Novi Gorici, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
nujna delegacija - dvom v nepristranskost sojenja - drug tehten razlog - objektivni kriterij - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Čeprav je rezultat posameznih ugoditev zahtevam strank, da so izločeni vsi sodniki pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Murski Soboti, predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen. Pogoj za nujno delegacijo iz 66. člena ZPP namreč ni izpolnjen, saj sodniki pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Murski Soboti niso edini sodniki tega sodišča. Šele ko bi bil izločen sleherni sodnik predložitvenega sodišča, bi bil podan razlog za prenos pristojnosti na drugo krajevno pristojno sodišče.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožena stranka sodnica sodišča, pri katerem teče postopek,vzbuja dvom v nepristranskost sodišča in tako brez dvoma predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predsednik sodišča - stranka - dvom v nepristranskost sojenja - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je druga toženka predsednica sodišča, pri katerem teče postopek, vzbuja dvom v nepristranskost sodišča in tako brez dvoma predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku - prebivališče prič - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je v zadevi kot priča bila zaslišana uslužbenka sodišča, po prepričanju Vrhovnega sodišča tehtnice nepristranskosti ne nagiba ne v eno ne v drugo smer. Uslužbenka ni v nobenem razmerju s pravdnima strankama. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo. Zgolj zato, ker je kot priča bila zaslišana uslužbenka glede objektivnih okoliščin, povezanih z njenim delom pri sodečem sodišču, videz nepristranskosti ne bo omajan.
Razlog za delegacijo pristojnosti je tudi smotrnost; v poštev pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Ker gre za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Dejstvo, da bi predlaganima pričama bilo lažje opraviti zaslišanje na ljubljanskem sodišču, glede na razdaljo med Ljubljano in Novim mestom, ne odtehta posega v splošno krajevno pristojnost.
ZPP člen 23, 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5. ZIZ člen 62.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga
Okrajno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.