CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00066930
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
Kot v predhodnih istovrtstnih zadevah (npr. sklep I R 26/2023) je Vrhovno sodišče kot pristojno določilo sodišče, kjer nepremičnina leži in kjer je postopek obenem že v teku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je podan položaj, ko se Dom Lukavci ne nahaja ne v kraju sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti (Murska Sobota) in tudi ne v kraju, kamor to sodišče predlaga, naj se sojenje prenese (Ljutomer). Razlika je le ta, da se Okrajno sodišče v Ljutomeru od Doma Lukavci nahaja 5,5, km stran, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa 18 km stran.
To ni kvalitativna prostorska razdalja, ki bi utemeljevala izjemen ukrep prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. V vsakem primeru bo potreben prevoz. Ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj, ne more biti bistveno. Tudi stroškovna posledica prevoza je neznatna. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je tožnica sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki organizacijsko spada pod isto pritožbeno sodišče kot Okrožno sodišče na Ptuju, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Gre namreč za delo na drugem sodišču in ne na sodišču, ki naj odloča o zadevi.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na dolžničino nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v predmetni zadevi podani razlogi ekonomičnosti za to, da v vseh zadevah oziroma postopkih razdružitve solastnega premoženja postopa eno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji
Zakon o dedovanju v četrtem odstavku 177. člena določa, da če ni nobene zapuščine v Republiki Sloveniji, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - pooblaščenec (odvetnik) nekdanji sodnik pristojnega sodišča - večje sodišče - zavrnitev predloga
Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki med seboj poznajo, nekateri med slednjimi pa so nekoč bili sodniki, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Tudi če bi tožničina pooblaščenka s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti.
Čeprav sta bili razpravljajoča sodnica in tožničina pooblaščenka nekoč sodelavki, nista vzpostavili osebnih oziroma tesnejših stikov. Upoštevati je treba tudi, da gre za eno večjih sodišč, z večjim številom sodnikov, tako da sodelavci med seboj niso nujno osebno povezani. Ker je bila tožničina pooblaščenka v poslovni register že leta 2006 vpisana kot odvetnica, je od opravljanja njene sodniške funkcije minilo več kot desetletje in pol. Na Okrajnem sodišču v Mariboru je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili pozneje in s tožničino pooblaščenko niso bili niti v službenem odnosu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo z delom posameznega sodnika ali dvom v njegovo nepristranskost ni razlog za delegacijo pristojnosti celotnega sodišča, temveč - če je utemeljen - le za izločitev posameznega sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - ugoditev predlogu
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko videz nepristranskosti sodišča okrnjen, če je na njem zaposlen sorodnik stranke v postopku. Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča.
V konkretnem primeru je sodnica sodečega sodišča hči nasprotne udeleženke, gre torej za eno izmed najbližjih sorodstvenih vezi. Hkrati pa je v postopku znatno angažirana, saj je bila pooblaščenka predlagateljice v poskusu zunajsodne rešitve spora. Iz letnega razporeda Okrajnega sodišča v Celju navsezadnje izhaja, da navedena sodnica med drugim sodi tudi na nepravdnem oddelku, ki je pristojno za reševanje tovrstnih sporov. Vse navedeno kaže, da dvoma v nepristranskost ni mogoče zaobiti z izločitvijo posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Celju. Podana je splošna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot toženec, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Tožnice v tožbi uveljavljajo odškodninsko odgovornost predlagatelja stečajnega postopka nad prvo tožnico. Očitki predlagateljice o arbitrarnem odločanju sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani so smiselno usmerjeni zoper sodnike, ki so odločali o pritožbah v stečajnem postopku nad prvo tožnico. Z njimi ni mogoče utemeljiti dvoma o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče umestiti le v okvir izločitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sodnica sodišča, pri katerem teče postopek, je taka, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča in tako brez dvoma tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Iz podanih navedb pa ne izhaja utemeljenost predloga, da se pristojnost za odločanje prenese na sodišče, ki organizacijsko ne spada pod Višje sodišče v Mariboru. O utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče bo Vrhovno sodišče odločalo, če/ko bo tak predlog podan v pritožbenem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlog je vsebinsko prazen, podprt zgolj s predlagateljevo nejevoljo, ki jo že dolga leta goji in krepi do Višjega sodišča v Ljubljani. Da se je medtem zamenjala že cela generacija sodnikov, pri njegovem odnosu ne igra nikakršne vloge. Gre za vzorec vloge, kakršno je že v številnih drugih zadevah na podlagi 67. člena ZPP pred Vrhovnim sodiščem sprožil isti predlagatelj. Tudi tokrat je zato Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.
Res tožnica skuša doseči prenehanje toženčeve osebne služnosti, vendar je njen zahtevek obligacijsko pravni. Zahteva namreč razveljavitev relevantnega dela prodajnih pogodb in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Ker torej ne gre za nobenega od sporov, ki so določeni v prvem odstavku 57. člena ZPP in ki so podlaga za izključno krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, je za odločitev o tem sporu krajevno pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za obligacijsko pravna razmerja (46. in 47. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - napake v postopku - trajanje postopka - odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega ravnanja sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka, saj imajo stranke v teh primerih na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva ter druge procesne institute.
Okoliščina, da toženka v zvezi z delom pristojnega in Višjega sodišča v Ljubljani uveljavlja odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo, objektivno gledano ne krni videza nepristranskosti pristojnega sodišča v konkretni zadevi. V konkretni pravdi zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine namreč pristojno sodišče glede na vsebino spora ne bo odločalo o utemeljenosti očitkov o nezakonitem postopanju navedenih sodišč kot podlagi za toženkine odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče v Mariboru, kjer prestaja pripor oziroma se (bo) izvaja(l) tudi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi sklepa sodišča, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec v resnici biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Po presoji, da bo s prenosom pristojnosti na bližnje sodišče življenjsko, kvalitativno olajšana izvedba postopka, je sodišče predlogu ugodilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je soproga nasprotnega udeleženca sodnica Višjega sodišča v Kopru, ki je v razmerju do pristojnega Okrajnega sodišča v Piranu neposredno instančno sodišče, ter da je predlagano njeno zaslišanje, sama po sebi ne vzbuja razumnega dvoma o zmožnosti nepristranskega sojenja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
V obravnavani zadevi je podan položaj, ko se Dom Lukavci ne nahaja ne v kraju sodišča, ki predlaga prenos pristojnosti (Murska Sobota) in tudi ne v kraju, kamor to sodišče predlaga, naj se sojenje prenese (v Ljutomeru). Razlika je le ta, da se Okrajno sodišče v Ljutomeru od Doma Lukavci nahaja 5,5, km stran, Okrajno sodišče v Murski Soboti pa 18 km stran.
To ni kvalitativna prostorska razdalja, ki bi utemeljevala izjemen ukrep prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. V vsakem primeru bo potreben prevoz. Ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj, ne more biti bistveno. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča I R 44/2022 z dne 18. 5. 2022 jasno izhaja stališče, da drugi odstavek 19. člena ZPP velja za vsako sodišče prve stopnje, torej ne le za sodišča splošne pristojnosti, ampak tudi za sodišče specialne pristojnosti, kot je delovno sodišče.
Ker se torej Okrožno sodišče v Kranju ob predhodnem preizkusu tožbe (ta faza postopka se je zaključila z vročitvijo tožbe toženki 6. 10. 2020) ni izreklo za stvarno nepristojno, toženka pa v nadaljnji vlogi pristojnosti tega sodišča ni ugovarjala, ni imelo podlage, da se je izreklo za stvarno nepristojno.