Vrhovno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni navedel nikakršnih konkretnih (dejanskih) razlogov, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Ker je tako, je njegov predlog Vrhovno sodišče zavrnilo.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.