določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga
Navedbe glede nepristranskosti, ki se nanašajo na konkretno okrajno sodnico, bo za to pristojen organ okrajnega sodišča presojal v okviru odločanja o predlogu za njeno izločitev. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnega sodnika pa so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Temu ni namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih, ko so podane okoliščine, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - zaslišanje predlagatelja - udeležba nasprotne stranke v postopku - zavrnitev predloga
Upoštevaje navedbe, da bi prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Mariboru bistveno otežil udeležbo nasprotnega udeleženca (centra za socialno delo) v postopku, položaj predlagateljice pa se ob tem, da je za zagotovitev njene prisotnosti na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu že poskrbljeno, bistveno ne bi poslabšal, Vrhovno sodišče ocenjuje, da smoter delegacije ni izpolnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke z odločbo pristojnega sodišča, izdano v predhodnem postopku, ne pomeni okoliščine za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Dejanske okoliščine, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti iz razloga zagotovitve videza nepristranskosti sojenja, se morajo nanašati na pristojno sodišče kot celoto in ne le na nekatere sodnike tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - varnostnik - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke ali njenega sorodnika oziroma zakonca na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek, ko gre za manjše sodišče. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Trebnjem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na voljo redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi) izredna pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonska zveza med sodnikom pritožbenega sodišča in stranko v postopku - zaslišanje sodnika kot priče - zavrnitev predloga
Zgolj zato, ker bo kot priča morda zaslišana sodnica instančnega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan. Dejstvo, da je predlagana priča hkrati tudi tožnikova žena, pa bo moral sodnik pri dokazni oceni pričanja višje sodnice upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnikova nepristranskost - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščino, da je tožena stranka v sodnih sporih s sodniki Višjega sodišča v Mariboru, ne krni videza nepristranskosti prvostopnega - okrajnega sodišča. Enako tudi ne dejstvo, da je vložil tožbo zoper nekatere mariborske sodnike, ki se med seboj zelo dobro poznajo. Enako nepomembna je okoliščina, da čuti, da mu na mariborskih sodiščih niso zagotovljene ustavne pravice do pravnega varstva. Ni namreč mogoče v naprej trditi, da so prav vsi sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru ob naštetih okoliščinah nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je z nekaterimi izmed njih v sodnih sporih. Okoliščina, s katero utemeljuje predlog, tako sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča, niti ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z Ustavo in zakoni, da bodo torej sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno.
ZMZPP člen 16, 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
V skladu z določbo 78. člena ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je ta imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člena ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Razen tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagatelja v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče na Vrhniki. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Morebitno uporabo argumenta predhodne (ustaljene) sodne prakse lahko zoper odločitve, v katerih je tak argument uporabljen, stranke izpodbijajo z vsebinskimi razlogi v pravnih sredstvih, o katerih odločajo pristojna sodišča. Te z ustavo in zakonom začrtane poti ni dopustno z vložitvijo predloga za delegacijo pristojnosti (preprosto) zaobiti.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/2, 78, 78/2, 266, 266/1. ZS člen 101, 101/2, 101/2-5, 103, 103/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - izključna krajevna pristojnost - pomorsko pravo - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - neizpolnitev pogodbene obveznosti - nakup plovila
Po prvem odstavku 103. člena ZS je okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna. Pristojnost sodišča se določa po tem, katero sodišče je pristojno (ali bi bilo pristojno) za odločanje o tožbenem zahtevku (pri čemer izjeme od tega prvi odstavek 103. člena ZS ne predpisuje). Razlaga navedene določbe, po kateri bi bilo Okrožno sodišče v Kopru pristojno vselej, ko se predmet katerekoli pogodbe, iz katere izvira spor, nanaša na plovilo, bi bila preširoka in ne bi bila v skladu z naravo izključne pristojnosti določenega sodišča v državi. Ta pristojnost je namreč izjema od zakonskih določb, ki urejajo pristojnost sodišč v državi, izjeme pa se razlagajo ozko.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev predsednika sodišča - pomanjkanje sodnikov - zavrnitev predloga
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov, pač pa so za to predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki spadajo v področje sodne uprave (prim. 60. in 105.a člen ZS), oziroma ustrezna druga pravna sredstva za pospešitev postopkov, med drugim po ZVPSBNO.
V svojem predlogu predlagateljica podaja navedbe o (zgolj) treh sodnicah, s čimer poskuša utemeljiti dvom o njihovi subjektivni nepristranskosti. Vendar pa bi to, vključno z očitki o podani kazenski ovadbi zoper predsednico sodišča, v primeru utemeljenosti teh očitkov lahko pomenilo zgolj razlog za izločitev teh sodnic po 6. točki 70. člena ZPP. Ti očitki zato ne utemeljujejo, čeprav je ena od teh sodnic predsednica sodišča, dvoma o objektivni (še manj pa o subjektivni) nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - podatki iz centralnega registra prebivalstva - navedbe v predlogu za izvršbo
Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega drugostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - rokovni predlog - zavrnitev predloga
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I R 17/2022 z dne 2. 3. 2022, kjer je Vrhovno sodišče v sporu med istimi strankami pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku preneslo na drugo sodišče. Razlog je bil, da je drugotoženec strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani.
Ob sedanjem odločanju na podlagi 67. člena ZPP je položaj drugačen. Gre namreč za odločanje o rokovnem predlogu tožeče stranke. Gre za predlog, s katerim skuša tožeča stranka zavarovati svojo pravico do sojenja brez nepotrebnega odločanja iz 23. člena Ustave. Ta postopek ni kontradiktorne narave, kot velja za izhodiščni pravdni postopek, v katerem kot tožena stranka nastopa tudi strokovni sodelavec Višjega sodišča v Ljubljani. Ko predsednik sodišča odloča o rokovnem predlogu, torej ne odloča o pravicah in obveznostih tožene stranke, marveč zgolj o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tiste stranke, ki pravno sredstvo po ZVPSBNO vlaga. Ker je v tem primeru ta stranka tožnik, niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti predsednika Višjega sodišča v Ljubljani. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo (67. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - varnostnik - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi toženec je varnostnik, ki opravlja službo na pristojnem sodišču, ki je relativno majhno sodišče, ter se s sodniki tega sodišča pozna in redno srečuje. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z izvedbo postopka pred tem sodiščem lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden je tudi pregled izvedenca medicinske stroke in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec začasno biva.