spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - izvršilni naslov
Po pravilih iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, na katera se sklicuje Okrajno sodišče v Velenju, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi res izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, vendar v obravnavanem primeru ne gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. ZIZ v 17. členu namreč med izvršilne naslove šteje tudi druge izvršljive odločbe za katere zakon določa, da so izvršilni naslov, četrti odstavek 46. člena ZAID pa za pravnomočne in izvršljive odločbe zbornice, kar zadevni sklep je, določa prav to.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom. Z drugimi besedami: najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec dejansko biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja je razvidno, da nasprotna udeleženka biva na naslovu ..., in da je v celoti odvisna od pomoči drugih. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, ki je dejanskemu bivališču nasprotne udeleženke najbližje stvarno pristojno sodišče.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - odvetnik - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga - dvom o nepristranskosti sodišča
Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki lahko med seboj poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje, tudi če se v postopku znajde odvetnik kot stranka. Če bi toženec s posameznim sodnikom imel tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za izločitev konkretnega sodnika (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti. Navedbe tožnika o osebni povezanosti razpravljajočega sodnika s tožencem sicer ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj. To osebno povezavo pa je zanikal tudi razpravljajoči sodnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo strank z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZPP člen 1, 17, 25, 25/2, 32, 32/1, 46, 48. ZDSS-1 člen 5. ZSS člen 1, 1/2, 4a. ZSPJS člen 3a, 3a/10.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izguba dohodka - razlika v plači - odškodninska odgovornost države - prikrajšanje pri plači - zakonodajna protipravnost - civilnopravno razmerje - sodniška plača - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavani zadevi iz tožbenih navedb, ki so odločilne za presojo o prisojnosti (drugi odstavek 17. člena ZPP), izhaja, da tožnica ne zahteva izpolnitve toženkine obveznosti iz službenega razmerja z njo (drugi odstavek 1. člena ter 4.a člen ZSS), temveč zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi ji jo povzročila toženka kot zakonodajalec, s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Tožnica tako uveljavlja odškodninsko odgovornost države zaradi zakonodajne protipravnosti.
V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih (kot specializiranega sodišča), temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Konkretizirani očitki predlagatelja so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za prenos pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč niže stopnje, marveč so temu namenjena predvidena pravna sredstva. Zato tovrstne tožnikove navedbe niso utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi sodišče odločanje o zadevi preneslo na neko drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Pravna stališča strank o tem, da sodišče krši bodisi procesna bodisi materialnopravna pravila, po naravi stvari sodijo v pravna sredstva zoper odločbe sodišča prve stopnje. Niso pa te navedbe utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi sodišče odločanje o zadevi preneslo na neko drugo stvarno pristojno sodišče.
nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - delegacija pristojnosti
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah, v katerih je obravnavalo predloge strank za prenos krajevne pristojnosti, že poudarilo, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - spor o pristojnosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Spora o pristojnosti v tej fazi postopka še ni, saj Okrajno sodišče v Velenju svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo. Odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaradi prenehanja izključne krajevne pristojnosti zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, po vsebini namreč ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku o pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, marveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da je direktor toženke uspešen podjetnik, ki je po nespornih trditvah pravdnih strank in razpravljajočega sodnika znan v medijih, še ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodišč, ki se sicer tako ali tako domneva. Ostali konkretizirani očitki tožnika pa so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za delegacijo pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč nižje stopnje, temu so namenjena predvidena pravna sredstva.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožnica ni kot javna uslužbenka del sodnega osebja in tudi ni funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, temveč je kot varnostnica zunanja sodelavka sodišča. Sporno okoliščino je mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja nasprotnega udeleženca se bo lahko lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v Zdravstvenem zavodu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dejansko prebivališče - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom; najlažje in najhitreje se postopek opravi pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
Ker je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru odločeno, da se udeležencu izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja izvršuje hospitalno v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, potrebnost izrečenega varnostnega ukrepa pa se presoja vsakih šest mesecev, se domneva, da bo udeleženec v Mariboru prebival daljši čas. Glede na to, da je po 61. členu Zakona o nepravdnem postopku zaslišanje osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, obvezno, so tudi po oceni Vrhovnega sodišča podane okoliščine take narave, da bo postopek predvidoma lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist udeleženca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedbe nasprotnega udeleženca o izvršilnem nasilništvu pristojnega sodišča pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.