predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je za pričo v tej pravdni zadevi predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča, da ni mogoče sestaviti senata, ki ne bi zajemal vsaj enega bivšega sodelavca, s katerimi še vedno ohranja stike, je mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
ZPP člen 11, 67, 70, 80. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZNP-1 člen 57. ZZZDR člen 207. ZNP člen 44.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - pravdna sposobnost - namen skrbništva - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje strankine procesne sposobnosti.
Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga - grajanje procesnih kršitev
Dejstvo, da sodnica ni preložila naroka za glavno obravnavo in toženca ni zaslišala v ponovljenem postopku, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Tudi če bi sodišče pri postopanju kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi namreč ni razlog za delegacijo pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje - dokaz z izvedencem
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in že dlje časa nima ustreznega stika z realnostjo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem "drug tehtni razlog" lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka postopka. Dejstvo, da je prvi toženec zaposlen na sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, kot sodnik (vodja kazenskega oddelka), utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
spor o pristojnosti - stalno prebivališče dolžnika - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku
V skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076186
ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 100, 100/1, 100/3, 266, 266/4.
izvršilni postopek - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pristojnost za odločanje o predlogu za začasno odredbo - akcesorni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti
V konkretnem primeru atrakcija pristojnosti po četrtem odstavku 266. člena ZIZ ne pride v poštev, ker izvršilni postopek ("drug sodni postopek" v smislu navedenega določila) sicer teče, a ne med upnikom in dolžnikom, temveč med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom.
Predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, pa je postopek zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom; le zaradi "tripartitnega razmerja" pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika vsebina določene prepovedi nanaša še na dolžnikovega dolžnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - kazenska ovadba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - konfliktnost stranke v postopku - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v konkretnem postopku, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.
Sodnik mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena ZSS) in mora biti sposoben objektivno odločati tudi v sporih, v katerih mora nemoten potek postopka in procesno disciplino zagotoviti z zakonsko predvidenimi ukrepi.
Kazenska ovadba ali predlog za kazenski pregon zoper sodnika pristojnega sodišča oziroma sodnika tega sodišča zoper stranko postopka je lahko le razlog za izločitev tega sodnika (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Zato kazenske ovadbe oziroma predlogi za kazenski pregon ne morejo biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Pristojno sodišče ima skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - negativni kompetenčni spor - spor o pristojnosti - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka okrožna sodnica svétnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki naj bi v tej zadevi odločalo, bi lahko v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (61. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
prenos pristojnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pogoj, da se načelo ekonomičnosti postopka lahko uresničuje prek pravila iz prvega odstavka 300. člena ZPP, je da pravde tečejo pred istim sodiščem. Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, ga je pa mogoče izpolniti prek instituta prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP, je očitno, da prenos pristojnosti v obravnavani zadevi ustreza pojmu drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP.
ZPP člen 1, 17, 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 46, 48. ZODPol člen 101, 101/7, 103, 103/1. ZDR-1 člen 4. Uredba o pomožni policiji (2022) člen 17, 18, 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - neizbrani kandidat - diskriminacija - civilnopravno razmerje - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Narava pravnega razmerja, ki se na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji vzpostavi med pomožnim policistom in toženko, utemeljuje sklep, da ne gre za delovno razmerje oziroma za razmerje, ki bi bilo vsebinsko podobno delovnemu (prim. 4. člen ZDR-1). Za odločanje o tej zadevi zato ni stvarno pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti (1. člen ZPP).
objektivna nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - ugovor krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženke z delom Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
V predlogu za delegacijo pristojnosti, o katerem odloča Vrhovno sodišče, ni mogoče grajati krajevne pristojnosti sodišča prve stopnje.
Prvi nasprotni udeleženec predlagano delegacijo pristojnosti utemeljuje s tem, da je v tej zadevi vložil predloga zoper sodnico pristojnega sodišča ter odvetnika, nekdanjega sodnika tega sodišča. Vendar kot izhaja iz sklepa pristojnega sodišča II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023, sta bila omenjena predloga izločena iz te nepravdne zadeve in vpisana pod novi opravilni številki, tako da nista predmet odločanja v tej zadevi. Vrhovno sodišče pri tem še pojasnjuje, da navedeni odvetnik v tej zadevi tako ni stranka postopka, ampak le pooblaščenec predlagateljice, kar pa zlasti glede na časovno oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot 25 let) in velikost tega sodišča (s kar 37 sodniki je eno največjih sodišč v državi), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
delegacija pristojnosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - časovna oddaljenost dogodkov - zavrnitev predloga
Okoliščina, da naj bi bil nasprotni udeleženec sodnik Okrožnega sodišče v Mariboru do leta 1998, po presoji Vrhovnega sodišča po 25 letih več ne more biti relevantna okoliščina v luči 67. člena ZPP.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - ugoditev predlogu
Druga toženka je zaposlena na pristojnem sodišču kot sodnica. Navedena okoliščina utemeljuje prenos pristojnosti.