Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (izvršbo na nepremičnine) in je kot prvo navedel nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, je za dovolitev izvršbe tudi z novim izvršilnim sredstvom, tudi za nepremičnine, ki ležijo na območju drugega sodišča, v celoti pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Za samo izvršbo pa do nadalje pristojno tisto sodišče, na območju katerega leži posamezna nepremičnina.
Zakonski pojem obstoja drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Kadar je sodnik razpravljajočega sodišča stranka postopka, je običajno tak razlog podan. Njegova intenziteta pa nekoliko bledi, ko je stranka postopka zakonec sodnika ali tedaj, ko je sodnik sicer stranka, a ni zaposlen na istem sodišču, namreč na organizacijsko povezanem sodišču. Takšna organizacijska povezanost je običajno podana med okrajnim in okrožnim sodiščem, ki se pogosto nahajata tudi v isti stavbi. Eno izmed meril, ali pristojnost prenesti na drugo sodišče zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti je v sodni praksi tudi velikost sodišča. Kadar je sodišče manjše, je videz nepristranskosti prej omajan, kot če gre za večje sodišče. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju ne spadata med manjši sodišči v državi.
Gre za pomembno kvalitativno prostorsko razliko v razdalji, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Pomisleki o delovanju drugih sodišč in ne pristojnega, niso utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP. Prav tako določitve drugega stvarno pristojnega sodišča ne utemeljujejo očitki, ki se nanašajo na nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami pristojnega sodišča.
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. Drugače je, ko je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi in gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij.
Toženec ni izkazal zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti. Ni izkazal, da bi bile njegove zdravstvene težave ali njihova intenziteta kakorkoli povezane s potovanji. Niti ni izkazal, da bi mu zaradi zdravstvenih težav bile svetovane kakšne omejitve v zvezi z gibanjem in potovanji.
Delegacija pristojnosti zaradi morebitne združitve postopkov je dopustna izjemoma, če so poleg zgolj možnosti za morebitno združitev pravd za to dodatni tehtni razlogi ali če je že v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani doseganje učinkov združitve pravd.
Dejstvo, da je tožnica sodna zapisnikarica na pravdnem in nepravdnem oddelku pristojnega sodišča, ki je tudi sicer manjše sodišče, zato se vsi zaposleni dobro poznajo in so njihovi odnosi tesnejši, predstavlja tehten razlog, da v tem sporu ne odloča to sodišče. Tudi zaradi narave spora (pravda za ugotovitev obstoja služnosti) povezava tožnice s pristojnim sodiščem oziroma opisane okoliščine narekujejo prenos pristojnosti, saj so takšne, da bi bilo ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost tega sodišča nasploh kot tudi zaupanje nasprotne stranke v korektnost postopka in v nepristransko sojenje v konkretnem sporu.
Splošno izraženo stališče stranke, da naj bi imelo sodišče zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem o njej že izoblikovano mnenje, ne daje podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerem stranka gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne nudi podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja.
Gre za pomembno kvalitativno prostorsko razliko v razdalji, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Okoliščina, da je peta toženka zaposlena kot strokovna sodelavka na oddelku sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, je ob upoštevanju narave zadeve (izpodbijanje pogodb, sklenjenih med družinskimi člani) tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oziroma postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da ima samo nasprotni udeleženec stalno prebivališče na območju Višjega sodišča v Ljubljani, ne pretehta v prid predlogu za prenos pristojnosti.
Dolžnikovi očitki o protizakonitem in nepristranskem sojenju pristojnega sodišča v drugih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi dolžnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti.
Prav tako dejstvo, da je dolžnik vložil tožbo zoper RS zaradi domnevnega protizakonitega in pristranskega sojenja mariborskih sodišč, ne utemeljuje prenosa pristojnosti v vseh dolžnikovih postopkih pred pristojnim sodiščem, ampak le v tistem, v katerem bi isto sodišče presojalo o protipravnosti svojega ravnanja.
Na splošno izraženi pomisleki o zakonitosti delovanja države oziroma njenih organov, brez konkretizacije kakršnegakoli očitka, ki bi se nanašal na konkretno sodišče, niso utemeljen razlog za prenos pristojnosti. Za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost sodišča tudi ne zadošča (posplošeno navedena in neizkazana) trditev o tem, da sodišče verjetno nima potrebne avtonomnosti in zmožnosti odločiti v zadevi zaradi morebitnih pritiskov in nedovoljenega vplivanja.
V obravnavani zadevi bi moralo pristojno sodišče ali nasprotna udeleženka za opravo procesnih dejanj premagati razdaljo 150 km v eno smer oziroma bi vožnja sodišča ali nasprotne udeleženke trajala najmanj 1 uro 51 minut v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
Izpostavljenost in prepoznavnost tožene stranke v lokalnem okolju sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost odločanja.
Konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale kakršnokoli povezanost oziroma vezi med pravdnimi strankami in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča in s tem v javnosti vzbujale dvom v objektivno nepristransko sojenje, tožena stranka sploh ne navede.
Tožnik konkretno izpostavlja dva sodnika pristojnega sodišča, izraža nestrinjanje z njunim delom in preteklima odločitvama. Preostanek tožnikovega predloga je le posplošena kritika, pospremljena z nezadovoljstvom in skepso pravilnosti ter nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča. Konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike pristojnega sodišča, kot enega največjih sodišč v državi, tožnik ne ponudi.
Dejstvo, da ena izmed strank (konkretno predlagateljica v nepravdnem postopku) opravlja funkcijo sodnice na sodečem sodišču, predstavlja drug tehten razlog, ki utemeljuje uporabo instituta delegacije pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
V obravnavani zadevi je tožnik kot solastnik zoper toženko kot drugo solastnico vložil tožbo, s katero zahteva izročitev solastne nepremičnine v souporabo (in sicer konkretno z izročitvijo ključa in omogočanjem nemotenega dostopa in uporabe). Tak zahtevek je stvarnopravne narave in ne obligacijskopravne, saj temelji na določbi 100. člena v zvezi z 92. členom SPZ, ki solastniku daje pravno varstvo solastninske pravice na delu stvari. Spor zaradi varstva stvarnih pravic spada v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah, za tovrstne spore pa je po prvem odstavku 57. člena ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
Upoštevajoč naravo spora, je zadeva vpisana prav v vpisnik, ki ga vodi sorodnica in tesna zaupnica ene od strank. Vodja vpisnika ima do podatkov neomejen dostop, z zadevo pa je že seznanjena in vanjo dodatno čustveno vpeta. Zaradi organizacije delovnega procesa (ki ga - ob dejstvu, da gre za manjše sodišče z manjšimi kadrovskimi viri - ni mogoče organizirat bistveno drugače) vpisničarka prihaja v domala dnevni stik s tamkajšnjimi sodniki. Čeprav delo opravlja na pravdnem oddelku, ne gre spregledati, da gre za manjše sodišče, v manjšem kraju, kjer so odnosi med vsemi zaposlenimi praviloma bolj intenzivni.