Ker med strankama v času izobraževanja toženca ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje in ker stranki nista bili v medsebojnem odnosu delavca in delodajalca, za rešitev tega spora ni stvarno pristojno delovno sodišče niti po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 niti po kateri od preostalih točk te določbe.
Povzete obširne očitke dolžnikov je mogoče strniti v njuno nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom o pravilnosti procesnega postopanja in materialno pravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, ko je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V konkretnem primeru je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. Upoštevaje nadaljnjo okoliščino, da se je postopek, v katerem se obravnava ranljiva oseba, že podaljšal na račun odločanja o predlogu za prenos pristojnosti, je najbolj ekonomično, če pristojno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi
Dejstvo, da je upnik v partnerskem odnosu s sodnico sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), in tudi upoštevaje naravo zadeve - izvršitev odločbe o osebnih stikih z mladoletnima otrokoma, utegne pri dolžnici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Dejstvo, da je nasprotni udeleženec v partnerskem odnosu z nekdanjo (do marca 2025) strokovno sodelavko sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), ki je sedaj okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Novem mestu, in da se obe sodišči nahaja v isti stavbi, pri čemer pisarne (po navedbah razpravljajoče sodnice) niso ločene med obema sodiščema, ter tudi upoštevaje naravo zadeve - visoko konfliktna družinska zadeva, utegne pri predlagateljici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Svaštvo med stranko spora in sodnico, ki je do nedavnega opravljala sodniško funkcijo na manjšem sodišču, pred katerim teče spor, po utemeljenih navedbah toženke zaradi zagotovitve nepristranskosti sojenja predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Vse tri (najverjetnejše) dedinje živijo v Postojni. Prihod na ljubljansko sodišče, ki je do sedaj v postopku opravilo le poizvedbe, bi vpletenim povzročal nepotrebne stroške, ostareli materi pa še posebno breme.
Okoliščin, ki jih v predlogu navaja tožnik, ni mogoče umestiti pod "drug tehten razlog" v smislu 67. člena ZPP. Tožnikovi očitki o nezakonitih odločitvah in nezakonitem ter nasilnem sojenju v drugih predhodnih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi tožnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti. Tudi sicer gre za neizkazana zatrjevanja, iz katerih ne izhaja, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Dvom v pravilnost vodenja postopkov in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev.
Tožnik v predlogu posplošeno navaja, da pristojno sodišče sodi pristransko in je zoper njega izdalo več napačnih sodb. Navaja postopke in dejstva, ki s konkretno zadevo oziroma predlogom za delegacijo pristojnosti nimajo prav nobene zveze.
Institut delegacije pristojnosti, utemeljen na zahtevi nepristranskosti, pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Nasprotna udeleženka takšnih okoliščin ne navaja, temveč zgolj posplošeno trdi, da je tudi izločitev vseh ostalih sodnikov pristojnega sodišča nujna. V predlogu se sicer sklicuje na kazensko ovadbo, ki jo je podala zoper predsednico pristojnega sodišča, a ta ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča. V obravnavani zadevi, v zvezi s katero se predlaga prenos pristojnosti, namreč ne gre za postopek, ki bi se vodil zoper navedeno sodnico (ta ni stranka oziroma udeleženka v postopku), temveč za nepravdni postopek, v katerem se odloča o družinskih razmerjih med predlagateljem, nasprotno udeleženko in njunim otrokom (o starševski skrbi, določitvi stikov z otrokom in preživnini). V skladu z določbami Zakona o sodiščih ima predsednica sodišča pristojnosti le na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi lahko vplivala na odločitev posameznih sodnic in sodnikov v konkretnih zadevah. Poleg tega je pristojno sodišče eno največjih v Republiki Sloveniji in nasprotna udeleženka niti ne trdi, da ima predsednica sodišča tesnejše stike prav z vsemi sodniki tega sodišča.
Začasno prebivališče udeleženke je od pristojnega sodišča oddaljeno 94 km ali dobro uro vožnje. Glede na navedeno je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pri sodišču, na območju katerega udeleženka dejansko prebiva.
Glede na podatke spletnega portala Google Zemljevidi je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici od zavoda, v katerem živi nasprotni udeleženec, oddaljeno 270 km, medtem ko je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni od njega oddaljeno le 22,8 km. Ker ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče v Kuzmi, je ob upoštevanju petega odstavka 11. člena ZNP-1 za odločanje v zadevi sicer krajevno pristojno tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti, a je to od kraja njegovega bivanja oddaljeno malenkost dlje (27,5 km). Vrhovno sodišče je zato odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, saj bo izvedba postopka ravno na tem sodišču najlažja in najcenejša.
Tudi če bi bilo predlogu za izločitev ugodeno, bi ostalo dovolj sodnikov za obravnavo konkretne pritožbe.
Za odločanje o začasni odredbi pred uvedbo postopka pred delovnim sodiščem ni pristojno to sodišče, ampak okrajno sodišče.
Dejstvo, da je nasprotna udeleženka sodnica sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka) in tudi upoštevaje naravo zadeve - družinska zadeva, utegne pri predlagatelju in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Upoštevaje še dejstvo, da je predlagatelj delegacije predlagatelj, torej stranka (in ne sodišče), in da je predlagatelj že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Povzete obširne očitke nasprotnega udeleženca je mogoče strniti v njegovo nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja vmesnih odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov, lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Pravna sredstva ima tudi zoper odločanje oziroma ravnanje predsednika sodišča, kot tudi podpredsednika sodišča, tudi v zvezi z odločanjem o izločitvi posameznih sodnikov.
Poleg tega so očitki naslovljeni le na ravnanje oziroma procesno in upravno sodno odločanje treh sodnic. Predlagatelj zgolj pavšalno in hipotetično zatrjuje vzročno povezanost med njihovim ravnanjem in posledičnim vplivom na nepristranskost oziroma videz nepristranskosti celotnega sodišča oziroma ostalih sodnikov.
Če ima udeleženec poleg stalnega prebivališča začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca. Ker udeleženka že dlje časa prebiva na drugem naslovu in bo tam zaradi izvrševanja varnostnega ukrepa očitno prebivala še naprej, je v konkretnem primeru podana krajevna pristojnost sodišča na območju začasnega in stalnega prebivališča. Vrhovno sodišče mora zato ugotoviti, kje je smotrneje voditi postopek.
Subjektivni občutek, da določeno sodišče stranki sodi krivično, ni razlog, ki bi lahko utemeljeval prenos pristojnosti - že zato ne, ker bi sodišče sicer posegalo v zakonsko ureditev pristojnosti vsakič, ko bi stranka na sodišče naperila očitek t. i. krivosodja.
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (izvršbo na nepremičnine) in je kot prvo navedel nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, je za dovolitev izvršbe tudi z novim izvršilnim sredstvom, tudi za nepremičnine, ki ležijo na območju drugega sodišča, v celoti pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Za samo izvršbo pa do nadalje pristojno tisto sodišče, na območju katerega leži posamezna nepremičnina.
Institut prenosa pristojnosti ni namenjen temu, da bi stranka prek njega izražala subjektivno nezadovoljstvo nad delom sodišča (v danem primeru niti ne razpravljajočega sodišča, marveč sodišča, ki le deluje v isti zgradbi). Ta procesni inštrument prav tako ni namenjen odpravljanju in sankcioniranju morebitnih nepravilnosti dela sodišča ali njegovih uslužbencev.