Zdravstvene težave obeh tožencev so izkazane. Iz njunih navedb in predložene dokumentacije je razvidno, da bi dostop do sodišča v Novem mestu zanju predstavljal težko premostljivo breme. Pravni standard "lažje oprave postopka" iz 67. člena ZPP je treba vsebinsko napolniti z načelom humanosti. Takšna razlaga narekuje prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani.
Dejstvo, da je stranka postopka nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča in posledično poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ko gre za časovno odmaknjeno poznanstvo, stranka pa niti ne trdi, da bi stiki še obstajali.
V obravnavani zadevi ne gre za izključno, pač pa za izbirno krajevno pristojnost. Sodišče ni imelo ustrezne zakonske podlage, da bi se po uradni dolžnosti lahko izreklo za krajevno nepristojno.
Ker hkrati ni mogoče spregledati razlogov sklepa, ki govorijo v prid prenosu pristojnosti iz razlogov smotrnosti, je Vrhovno sodišče te obravnavalo kot predlog za prenos pristojnosti in mu ugodilo.
Tožnikovi očitki o nezačetih drugih sodnih postopkih in vzrokih za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo nad tožnikom pred pristojnim sodiščem, s katerimi tožnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti.
Vrhovno sodišče iz vpogleda v letni razpored dela pristojnega sodišča ugotavlja, da je tožnica sodnica na pristojnem sodišču, in sicer sodi v pravdnih, družinskih in kazenskih zadevah. Navedena okoliščina bi lahko vzbudila dvom v nepristranskost (vseh sodnikov) sodišča in zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Ker med strankama v času izobraževanja toženca ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje in ker stranki nista bili v medsebojnem odnosu delavca in delodajalca, za rešitev tega spora ni stvarno pristojno delovno sodišče niti po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 niti po kateri od preostalih točk te določbe.
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so potrebna številna procesna dejanja, ki narekujejo, da sodnik v nepravdnem postopku obišče nasprotnega udeleženca. Smotrno je, da to stori sodnik sodišča, ki se nahaja v bližini socialnovarstvenega zavoda. V obravnavani zadevi razdalja med Okrajnim sodiščem v Celju in zavodom znaša prek sto kilometrov, razdalja med Okrajnim sodiščem v Ljutomeru in zavodom pa zgolj pet kilometrov. Gre za kvalitativno razliko, ki narekuje prenos pristojnosti.
Pogodba o najemu vozila, ki jo je tožnik priložil tožbi, zgolj pojasnjuje, zakaj je bil avto v njegovi posesti - ne ureja tega, na čemer gradi tožba: na tezi o odtujitvi njegovih lastnih premičnin. Tako ne gre za gospodarski spor, kot ga ureja ZPP v 481. členu. Ne gre namreč za spor iz pravnega razmerja, ki bi nastal med tožnikom kot podjetnikom posameznikom in prvo toženko v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, temveč se (v obeh delih zahtevka) glede na tožbene navedbe tiče tožnika kot fizične osebe (njegove lastnine, njegovih osebnih pravic).
Dejstvo, da je nasprotni udeleženec v partnerskem odnosu z nekdanjo (do marca 2025) strokovno sodelavko sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), ki je sedaj okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Novem mestu, in da se obe sodišči nahaja v isti stavbi, pri čemer pisarne (po navedbah razpravljajoče sodnice) niso ločene med obema sodiščema, ter tudi upoštevaje naravo zadeve - visoko konfliktna družinska zadeva, utegne pri predlagateljici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, ko je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V konkretnem primeru je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. Upoštevaje nadaljnjo okoliščino, da se je postopek, v katerem se obravnava ranljiva oseba, že podaljšal na račun odločanja o predlogu za prenos pristojnosti, je najbolj ekonomično, če pristojno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi
Povzete obširne očitke dolžnikov je mogoče strniti v njuno nezadovoljstvo z delom razpravljajočih sodnikov zaradi procesnega postopanja in sprejemanja odločitev. Zgolj takšno nezadovoljstvo stranke pa ne predstavlja utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom o pravilnosti procesnega postopanja in materialno pravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
Dejstvo, da je upnik v partnerskem odnosu s sodnico sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), in tudi upoštevaje naravo zadeve - izvršitev odločbe o osebnih stikih z mladoletnima otrokoma, utegne pri dolžnici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Svaštvo med stranko spora in sodnico, ki je do nedavnega opravljala sodniško funkcijo na manjšem sodišču, pred katerim teče spor, po utemeljenih navedbah toženke zaradi zagotovitve nepristranskosti sojenja predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Vse tri (najverjetnejše) dedinje živijo v Postojni. Prihod na ljubljansko sodišče, ki je do sedaj v postopku opravilo le poizvedbe, bi vpletenim povzročal nepotrebne stroške, ostareli materi pa še posebno breme.
Okoliščin, ki jih v predlogu navaja tožnik, ni mogoče umestiti pod "drug tehten razlog" v smislu 67. člena ZPP. Tožnikovi očitki o nezakonitih odločitvah in nezakonitem ter nasilnem sojenju v drugih predhodnih postopkih pred pristojnim sodiščem, s katerimi tožnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti. Tudi sicer gre za neizkazana zatrjevanja, iz katerih ne izhaja, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Dvom v pravilnost vodenja postopkov in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev.
Postopek bo enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, ki je od naslova dejanskega bivališča nasprotnega udeleženca oddaljeno 33 km, sodišče, ki bi bilo sicer pristojno (glede na kraj stalnega prebivališča nasprotnega udeleženca) pa 164 km.
Tožnik v predlogu posplošeno navaja, da pristojno sodišče sodi pristransko in je zoper njega izdalo več napačnih sodb. Navaja postopke in dejstva, ki s konkretno zadevo oziroma predlogom za delegacijo pristojnosti nimajo prav nobene zveze.
Institut delegacije pristojnosti, utemeljen na zahtevi nepristranskosti, pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Nasprotna udeleženka takšnih okoliščin ne navaja, temveč zgolj posplošeno trdi, da je tudi izločitev vseh ostalih sodnikov pristojnega sodišča nujna. V predlogu se sicer sklicuje na kazensko ovadbo, ki jo je podala zoper predsednico pristojnega sodišča, a ta ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča. V obravnavani zadevi, v zvezi s katero se predlaga prenos pristojnosti, namreč ne gre za postopek, ki bi se vodil zoper navedeno sodnico (ta ni stranka oziroma udeleženka v postopku), temveč za nepravdni postopek, v katerem se odloča o družinskih razmerjih med predlagateljem, nasprotno udeleženko in njunim otrokom (o starševski skrbi, določitvi stikov z otrokom in preživnini). V skladu z določbami Zakona o sodiščih ima predsednica sodišča pristojnosti le na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi lahko vplivala na odločitev posameznih sodnic in sodnikov v konkretnih zadevah. Poleg tega je pristojno sodišče eno največjih v Republiki Sloveniji in nasprotna udeleženka niti ne trdi, da ima predsednica sodišča tesnejše stike prav z vsemi sodniki tega sodišča.
Začasno prebivališče udeleženke je od pristojnega sodišča oddaljeno 94 km ali dobro uro vožnje. Glede na navedeno je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pri sodišču, na območju katerega udeleženka dejansko prebiva.
Glede na podatke spletnega portala Google Zemljevidi je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici od zavoda, v katerem živi nasprotni udeleženec, oddaljeno 270 km, medtem ko je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni od njega oddaljeno le 22,8 km. Ker ima nasprotni udeleženec začasno prebivališče v Kuzmi, je ob upoštevanju petega odstavka 11. člena ZNP-1 za odločanje v zadevi sicer krajevno pristojno tudi Okrajno sodišče v Murski Soboti, a je to od kraja njegovega bivanja oddaljeno malenkost dlje (27,5 km). Vrhovno sodišče je zato odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, saj bo izvedba postopka ravno na tem sodišču najlažja in najcenejša.