Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je najprej ugotavljalo, ali v danem primeru gre za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, saj jo je na to napotil 5. odstavek 168. člena ZPP, ki določa, da se lahko pravne osebe oprostijo plačila taks samo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP in predlog zavrnilo. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da bi šlo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena zakona, bi se lahko spustilo v odločanje o vsebinski utemeljenosti predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0052547
ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pogodbena hipoteka – skupno premoženje zakoncev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera upnika
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene hipoteke je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Tožeča stranka bi lahko s svojim zahtevkom uspela, v kolikor bi izpodbila domnevo, da je prvotoženec oziroma njegov pravni prednik vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, to je, da je vedel, da je tožnica solastnica sporne nepremičnine.
obseg zapuščine - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - osebna služnost - nepodedljivost osebne služnosti
Ker je bila podlaga za gradnjo počitniške hišice v predhodno sklenjeni ustni pogodbi, v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev določbe ZTLR o pridobitvi lastninske pravice po samem zakonu, z zgraditvijo na tujem zemljišču (21. člen ZTLR).
Dogovorjena pravica rabe kot osebna služnost ne more biti predmet dedovanja in s tem tudi ne prenešena na tožnika in njegovega brata kot dediča po očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0056690
ZOR člen 897. ZOZP člen 7 . ZVCP člen 33. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - trditvena podlaga - splošni pogoji - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - soodgovornost oškodovanca - pravno vprašanje - domneva alkoholiziranosti - vzrok prometne nesreče
Pravočasna trditvena podlaga tožene stranke ne zajema trditve, da tožena stranka v času vožnje z vozilom ni bila pod vplivom alkohola. Nje tudi ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih prič. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika (razpravno načelo). Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče preko zaslišanja prič ali strank.
Izvedenec pomaga sodišču, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravna presoja zadeve pa je naloga sodišča. Presoja, ali je podana soodgovornost drugega udeleženca v prometni nezgodi, je pravno vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec. Pravno vprašanje je v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Podlaga za oceno, da je podana soodgovornost, pa je vselej dejanska.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – ločeno vrednotenje po temelju in po višini
Okoliščine primera so takšne, da se dejansko skoraj celotna trditvena in dokazna podlaga obeh strank nanaša na vprašanja, ki se tičejo podlage za zahtevek tožeče stranke, medtem ko so trditve glede višine skromne in se v zvezi s tem niso izvajali nobeni dokazi. Zato je v konkretni zadevi prav, da se uporabi pri odločanju o povrnitvi stroškov način, ki se je v sodni praksi sicer izoblikoval v odškodninskih pravdah, namreč, da sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh.
OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 112, 112/6, 215, 313, 324, 324/3, 333, 333/1, 339, 339/2, 339/2-14, 342.
podjemna pogodba - pogodba o delu – obveznost naročnika – določitev plačila – navajanje dejstev in dokazov – trditveno in dokazno breme – roki in naroki – rok za vložitev pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – zavrženje pritožbe – procesno pobotanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah, mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Če sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge o tem, zakaj meni, da v pobot uveljavljana terjatev ni izkazana, vendar o pobotnem ugovoru ne odloči v izreku sodbe, s tem zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZZK-1 člen 147, 188, 188/3. SPZ člen 65, 69, 70, 105, 105/1, 110.
lastninska pravica več oseb – solastnina – etažna lastnina – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Solastnina na nepremičnini pomeni, da je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Posamezni solastnik tako ni upravičen na primer do konkretnega stanovanja v stavbi. Na posameznem delu nepremičnine je mogoče ustanoviti le etažno lastnino, ne glede na zapis v pogodbi, da naj bi takšen posamezni del predstavljal določen idealni delež večstanovanjske stavbe. Le s soglasjem vseh solastnikov se lahko določijo idealni deleži na skupnih prostorih glede na celotno nepremičnino.
Če upnik izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni dolžan dokazovati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (3. odstavek 272. člena ZIZ).
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 215, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - omejitve lastninske pravice - pravna podlaga omejitev
Glede na zatrjevane posege tožencev v nepremičnino tožnic mora sodišče najprej ugotoviti, kje (v naravi) potekajo meje med nepremičninami pravdnih strank, saj lahko le tako odloči o upravičenosti tožnic do stvarnopravnega varstva za prepoved vznemirjanj lastninske pravice, ki pripada lahko le lastniku (oz. domnevnemu lastniku). Če sodišče ob odsotnosti dokaznih predlogov za postavitev izvedenca ustrezne stroke (geodetske stroke) mej v naravi ne bo moglo določiti, bo moralo odločiti po pravilih o dokaznem bremenu, ki ga nosita tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0052559
OZ člen 921.
nesreča z ročnim električnim viličarjem – ročni električni viličar - vzročna zveza – izključitev zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je vzročno zvezo za utrpelo poškodbo tožnika moč pripisati izključno le sferi delovanja ročnega električnega viličarja ali pa je bil premik viličarja pri povzročitvi škode le eden od členov zaporedja vzrokov in posledic, ter pravilno ugotovilo, da je potrebno celotno vzročno zaporedje, ki je pripeljalo do škodnega dogodka, pripisati slabi organizaciji dela in neupoštevanju varnostnih ukrepov (tožnik bi moral biti za delo z viličarjem usposobljen, imeti bi moral primerne delovne pogoje ter primeren delovni prostor).
ZIZ člen 67. ZPPSL člen 36, 59, 59/3, 63, 64, 64/1, 64/2.
nasprotna izvršba – prisilna poravnava – zmanjšanje terjatve – vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave je bil izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov namreč zahteva, da so vsi upniki v postopku prisilne poravnave v enakopravnem položaju. Preprečitev posameznih prisilnih izterjav v času, ko postopek traja, onemogoča posameznim upnikom, da bi prišli do poplačila celotne terjatve in se s tem izognili učinkom prisilne poravnave. Namen preprečitve prisilnih posegov v dolžnikovo premoženje pa je tudi v tem, da se dolžniku omogoči normalno poslovanje. Upnik je torej prejel več, kot bi mu pripadalo, kar pomeni, da je končni rezultat izvršbe nezakonit in je nasprotna izvršba upravičena.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – sodna poravnava - nova škoda – pravni standard nove škode
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Pri tožnici ne gre za nepričakovane duševne bolečine, ampak gre za isto škodo, le njena intenzivnost se je po določenem času poglobila in podaljšal se je čas njihovega trajanja. Tak psihičen odziv tožnice v bodočnosti pa v času podpisa poravnave ni bil nepredvidljiv in bi ga tožnica lahko pričakovala, saj v celoti sovpada s spremembo družinskih okoliščin, to je z odhodom otrok iz skupnega doma, na kar bi tožnica glede na starost in stopnjo razvoja otrok, lahko računala.
ZTLR člen 28/2, 28/4, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 27/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – presoja dobrovernosti posestnika
Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
sklep o dedovanju - ustanovitev dedne pravice – zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo – obseg zapuščine
Ker je tisti, ki je bil proglašen za dediča, pred svojo smrtjo veljavno razpolagal z nepremičninami, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, te niso postale njegova zapuščina in kot take last pritožnice.
Če je sporna gradnja vplivala na tožnikovo nepremičnino, lahko sodišče toženi stranki naloži, da trpi določen poseg v vir nevarnosti, ki izvira iz njene sfere.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 148, 148/1, 161, 161/3. ZPP člen 328, 332.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba zastavne pravice
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Če dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
ZDru člen 37. ZLNDL člen 3, 3/3. ZZK-1 člen 147, 161, 161/3, 161/3-5. ZLPP člen 1, 2, 3. ZUN člen 21.
lastninjenje nepremičnin v upravi društva
Predlagatelj vpisa lastninske pravice v predmetnem postopku je društvo, zato zanj ni mogoče uporabiti določb ZLPP, temveč ZDru, ki je začel veljati 4. 11. 1995. Le-ta v svojem 37. členu določa, da se družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni, eden izmed takšnih posebnih zakonov pa je tudi ZLNDL, ki ga je potrebno uporabiti.
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 299, 378. ZPP člen 313.
objektivna odgovornost - nevarna stvar – stroj za izsekovanje cekinov - odgovornost imetnika nevarne stvari - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - skrbnost pri ravnanju z nevarno stvarjo – presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri porazdelitvi odgovornosti je prvo sodišče premalo upoštevalo ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena, da se stroj ne sme čistiti med obratovanjem (delavke so stroj čistile med obratovanjem le, če niso bili prisotni nadrejeni) in da so tudi na stroju samem vidno zapisana opozorila o prepovedi poseganja vanj med obratovanjem. Ker je neposreden vzrok obravnavane nesreče ravnanje tožnice v nasprotju z navedenim, je njeno ravnanje v znatni meri prispevalo k nastanku škode, po oceni pritožbenega sodišča 60 %.
stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku – uspeh v postopku s pravnimi sredstvi
Ob zaključku pravnega postopka na prvi stopnji se prejšnji pritožbeni in revizijski stroški ne odmerjajo dosledno glede na uspeh strank v postopkih s pravnimi sredstvi, ampak je odločilen končni uspeh pravdnih strank v postopku. Uspešnost v postopku uporabljenih rednih in izrednih pravnih sredstev je lahko upoštevana kot druga okoliščina, ki vpliva na odmero pravdnih stroškov.