sklep o dedovanju - ustanovitev dedne pravice – zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo – obseg zapuščine
Ker je tisti, ki je bil proglašen za dediča, pred svojo smrtjo veljavno razpolagal z nepremičninami, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, te niso postale njegova zapuščina in kot take last pritožnice.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 115, 115/1, 118. ZGD-1 člen 35.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa mati - obveščanje delodajalca - prokurist - sodna razveza
Z dejstvom, da tožnica doji, je bil seznanjen prokurist tožene stranke, torej tožena stranka. Četudi je prokura kasneje prenehala, to ne vpliva na dejstvo, da je bila tožena stranka z omenjenim dejstvom seznanjena, in da tožnici, ki je bila varovana kot doječa mati, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
predložitev pooblastila za revizijo - popolnost pooblastila
ZPP določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je odvetnik to tudi storil, saj je predložil pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je nastala pravica stranke za vložitev revizije. Nenazadnje pa je mogoče že iz konkludentnega ravnanja zaključiti, da stranka, ki je podpisala odvetniku novo pooblastilo v času, ko ima pravico vložiti revizijo, pooblašča odvetnika za vložitev revizije, saj je bilo pooblastilo priloženo vlogi, ki jo je potrebno obravnavati kot revizijo.
podaljšanje roditeljske pravice - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice – pravica voliti in biti voljen – sposobnost razumeti pomen, namen in učinke volitev
V postopku podaljšanja roditeljskih pavic mora sodišče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec sposoben razumeti pomen, namen in učinke volitev. Če tega ni sposoben, mu odvzame pravico voliti in biti voljen.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0058719
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevki po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
ZOR člen 154, 515, 515/1. OZ člen 131. ZZK-1 člen 5.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - odgovornost prodajalca za pravne napake – grajanje napak – prekluzija - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo - jamčevalni zahtevki – povrnitev škode
Prodajalec odgovarja za pravno napako na nepremičnini, če dejstvo, ki pomeni pravno napako, obstaja takrat, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel (ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog kupca za vknjižbo), s katerim prenese lastninsko pravico na kupca in ni potrebno, da bi napaka obstajala že ob sami izdaji zemljiškoknjižnega dovolila.
Ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka za neposredno škodo namesto jamčevalnega, ki ga ni več, ker je ugasnil zaradi prekluzije.
ZOR člen 25, 25/2, 314, 374. ZPP člen 3, 3/3, 285, 481, 482, 483.
temeljna načela obligacijskega prava – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – splošni zastaralni rok – medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za uporabo triletnega zastaralnega roka iz določila 374. čl. ZOR ni bistveno, ali gre za terjatev iz gospodarskih pogodb (2. odst. 25. čl. ZOR), pač pa, ali gre za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb.
ZTLR člen 28/2, 28/4, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 27/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – presoja dobrovernosti posestnika
Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – ločeno vrednotenje po temelju in po višini
Okoliščine primera so takšne, da se dejansko skoraj celotna trditvena in dokazna podlaga obeh strank nanaša na vprašanja, ki se tičejo podlage za zahtevek tožeče stranke, medtem ko so trditve glede višine skromne in se v zvezi s tem niso izvajali nobeni dokazi. Zato je v konkretni zadevi prav, da se uporabi pri odločanju o povrnitvi stroškov način, ki se je v sodni praksi sicer izoblikoval v odškodninskih pravdah, namreč, da sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh.
dedovanje na podlagi oporoke – pogoji za veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – poslovna sposobnost – razveljavitev oporoke – oblike oporoke – pisna oporoka pred pričami
Tisti, ki izpodbija oporoko zaradi poslovne nesposobnosti oporočitelja, mora dokazati, da oporočitelj ni bil sposoben izraziti svoje volje.
Na podlagi določbe 3. odstavka 210. člena ZPP se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja. Ker tožnik v zakonskem roku ni predlagal nadaljevanja postopka, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek ustavilo, ker je štelo, da je tožba umaknjena.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odločanje po prostem preudarku – trditveno in dokazno breme – prevozni stroški
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zmotno je prepričanje pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje samo izračunati višino stroškov na relaciji Kranj – Ljubljana, ko pa sploh ni trditev o tem, kakšni prevozni stroški so mu nastali. Višino prevoznih stroškov bi bilo ob ustreznih trditvah in dokazih (z zaslišanjem tožnika) mogoče ugotoviti, zato odločanje po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP ne pride v poštev. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni izpolnil dolžnosti trditvenega in dokaznega bremena.
oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja – odškodnina – vrsta postopka
Zahtevki po 26. in 2. odstavku 72. člena ZDen so zahtevki sui generis. ZDen ne ureja, kdo je pasivno legitimiran za plačilo iz teh zahtevkov, ker pa gre za zahtevka, ki imata podlago v ZDen in sta neločljivo povezana s podržavljenim premoženjem, je zavezanec lahko le zavezanec za vrnitev tega premoženja.
OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 112, 112/6, 215, 313, 324, 324/3, 333, 333/1, 339, 339/2, 339/2-14, 342.
podjemna pogodba - pogodba o delu – obveznost naročnika – določitev plačila – navajanje dejstev in dokazov – trditveno in dokazno breme – roki in naroki – rok za vložitev pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – zavrženje pritožbe – procesno pobotanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah, mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Če sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge o tem, zakaj meni, da v pobot uveljavljana terjatev ni izkazana, vendar o pobotnem ugovoru ne odloči v izreku sodbe, s tem zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZZad člen 74. ZUN člen 21. ZD člen 28. ZLPP člen 5.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – vpis po uradni dolžnosti – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
V skladu z ZSKZ se lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga vpiše lastninsko pravico brez listine, iz katere izhaja utemeljenost zahtevka za vpis.
3 in 4. odstavek 14. člena ZSKZ ureja, v katerih primerih je do kmetijskega zemljišča upravičena občina. Če občina ne izkaže, da je kmetijsko zemljišče ali gozd dobila v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, da zemljišče leži na območju občine in da je bilo 6. aprila 1941 v lasti občine ter da nezazidano stavbno zemljišče, ki leži na območju občine, ni bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine, ni upravičena do vpisa lastninske pravice na zemljišču v njeno korist, posledično to pomeni, da postane lastnik zemljišča RS.
Komu pripada lastninska pravica, je materialnopravno vprašanje, spor pa lahko obstaja le glede dejstev, ki predstavljajo pogoje za zakonsko pridobitev lastninske pravice. Za dokazovanje teh dejstev pa udeleženki preostane pravno varstvo po 243. členu ZZK-1.