NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0058719
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevki po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
ZOR člen 85, 85/1. SZ-1 člen 25, 25/3. SPZ člen 67, 67/3.
sklenitev pogodbe – etažni lastniki – zastopanje – učinki zastopanja – upravljanje večstanovanjske stavbe – skupni prostor v večstanovanjski stavbi – redno upravljanje
Ker tožena stranka pogodbe ni podpisala in tako proti njej nima učinka, tožeča stranka na tej pravni podlagi ne more zahtevati od tožene stranka plačilo stroškov, ki so posledica sklenitve pogodbe med tožečo stranko in tretjo osebo, kot zastopnico očitno ostalih etažnih lastnikov, ne pa tudi tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ODZ paragraf 326.
priposestvovanje - dobroverna posest - dobra vera - dobrovernost posesti - presoja dobrovernosti posesti
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine, to je, da je posestnik lahko v opravičljivi zmoti glede tega, komu nepremičnina dejansko pripada. Posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, to pa tudi potem, ko je s povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na njegovo posest določene nepremičnine. Dobrovernost posesti je izključena, če gre za očitno neskrbno ravnanje posestnika, zaradi katerega je prišlo do njegove napačne predstave.
dogovor o skupni gradnji – adaptacija hiše – nova stvar – skupna gradnja – skupno premoženje zakoncev
Ker je bila hiša, ki je bila predmet zatrjevanih adaptacij, last zakončevih staršev, ter ob teh adaptacijah ni nastala nova stvar, je edina pravna podlaga, ki bi utegnila privesti do stvarnopravnih sprememb – obstoj dogovora o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. Tak dogovor pa mora tožeča stranka zatrjevati konkretizirano.
ZOR člen 154, 515, 515/1. OZ člen 131. ZZK-1 člen 5.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - odgovornost prodajalca za pravne napake – grajanje napak – prekluzija - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo - jamčevalni zahtevki – povrnitev škode
Prodajalec odgovarja za pravno napako na nepremičnini, če dejstvo, ki pomeni pravno napako, obstaja takrat, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel (ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog kupca za vknjižbo), s katerim prenese lastninsko pravico na kupca in ni potrebno, da bi napaka obstajala že ob sami izdaji zemljiškoknjižnega dovolila.
Ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka za neposredno škodo namesto jamčevalnega, ki ga ni več, ker je ugasnil zaradi prekluzije.
URS člen 14, 23, 23/1, 25, 26, 26/1. OZ člen 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. ZVPSBNO člen 25. SR člen 159, 159/2, 166. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - kršitev osebnostne pravice - sojenje v (ne)razumnem roku - pravna praznina - analogija - razpravno načelo
Po 1. odstavku 26. člena URS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ne gre za klasično, temveč posebno vrsto odgovornosti, kot zaščito, ki je je deležen vsakdo pred morebitno škodo, ki mu jo povzroči država s protipravnimi dejanji.
Določbe 26. člena URS ni mogoče neposredno uporabiti, ker opredeljuje samo predpostavke za odškodninsko odgovornost: protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s pomočjo analogije, po merilu podobnosti. Odgovornost države po 26. členu URS se v bistvenem ujema s primeri, ki jih urejajo splošna odškodninska pravila OZ.
pravična denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, če je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Če je z zemljiškoknjižnim predlogom vpis lastninske pravice predlagan pri eni nepremičnini, z listino pa predlagatelj izkazuje nakup druge nepremičnine, je predlog utemeljeno zavrnjen. Ker tudi s predložitvijo identifikacijske številke, ki ustreza nepremičnini iz pogodbe, pri vložku, kjer je vpis predlagan, vpisa ni mogoče doseči, pozivanje k popravi oz. dopolnitvi predloga ni smiselno.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 148, 148/1, 161, 161/3. ZPP člen 328, 332.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba zastavne pravice
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Če dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit
Kadar je predmet tožbenega zahtevka točno določena nepremičnina, pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja zaradi načela superficies solo cedit ni mogoče upoštevati vrednosti prizidka, ki stoji na drugi parceli, čeprav je ta funkcionalno povezan s stavbo, stoječo na nepremičnini, ki je predmet tožbenega zahtevka.
razmerja med starši in otroki – razpad izvenzakonske skupnosti – dolžnost preživljanja otroka – odmera preživnine - višina preživnine – zmožnosti zavezanca – stroški postopka
Pri odmeri preživnine dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženja, ampak tudi tista zmožnost, ki jo je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
zaznamba izvršbe – vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti – začetek stečajnega postopka – ovira za posamezni zemljiškoknjižni vpis – dopustnost vpisov v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka
Začetek stečajnega postopka je ovira za posamezne zemljiškoknjižne vpise. 2. odstavek 94. člena ZZK-1 taksativno določa, kateri vpisi niso dovoljeni v primeru začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku, med katere pa ne sodi zaznamba izvršbe. Zaznamba izvršbe se tako lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj takšen vpis izrecno ni prepovedan po določbi 2. odstavka 94. člena ZZK-1.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055220
ZIZ člen 29, 29/1, 168, 168/4, 168/5. SPZ člen 39. ZZK-1 člen 29, 29/1, 40, 40/1, 150, 150/1. ZPP člen 318, 318/2.
vpis lastninske pravice na dolžnika – trditvena podlaga – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – nesklepčnost tožbe – zamudna sodba – zahtevek za vknjižbo lastninske pravice – zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine
Sodna praksa na osnovi 5. odstavka 168. čl. ZIZ poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice dopušča tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v drugo navedenem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe - podlaga za vknjižbo lastninske pravice je sodba (1. odstavek 40. čl. ZZK-1). Ker zemljiškoknjižno sodišče vknjižbo opravi zgolj na osnovi listine, ki dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice (1. odstavek 29. čl. ZIZ), mora pravdno sodišče v postopku, vodenem na podlagi 5. odstavka 168. čl. ZIZ, preveriti – ugotoviti in navesti - tudi pravni temelj pridobitve lastninske pravice.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vknjižbo lastninske pravice – delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu – poprava zemljiškoknjižnega predloga – poziv na popravo zemljiškoknjižnega predloga – vzpostavitev listine
Ker se zavezovalni pravni posel nanaša na stanovanje v stanovanjski stavbi in predstavlja ½ stanovanjske hiše, predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote, je sodišče predlog za vknjižbo pravilno zavrnilo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058759
OZ člen 131, 131/1, 190.
dokazni standard – dokazni standard prepričanja – obstoj škode
Za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku potrebujemo visoko stopnjo resničnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Sodnik vzame določeno dejstvo za podlago svoje odločbe le, če je o njem prepričan.
Kupec nepremičnine, ki tudi pridobi lastninsko pravico, ima lastninsko varstvo tudi glede tistega vznemirjanja, ki je nastalo že pred prenosom lastninske pravice ter še vedno traja.
Če je sporna gradnja vplivala na tožnikovo nepremičnino, lahko sodišče toženi stranki naloži, da trpi določen poseg v vir nevarnosti, ki izvira iz njene sfere.
obseg zapuščine - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - osebna služnost - nepodedljivost osebne služnosti
Ker je bila podlaga za gradnjo počitniške hišice v predhodno sklenjeni ustni pogodbi, v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev določbe ZTLR o pridobitvi lastninske pravice po samem zakonu, z zgraditvijo na tujem zemljišču (21. člen ZTLR).
Dogovorjena pravica rabe kot osebna služnost ne more biti predmet dedovanja in s tem tudi ne prenešena na tožnika in njegovega brata kot dediča po očetu.