stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – načelo uspeha – končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku – uspeh v postopku s pravnimi sredstvi
Ob zaključku pravnega postopka na prvi stopnji se prejšnji pritožbeni in revizijski stroški ne odmerjajo dosledno glede na uspeh strank v postopkih s pravnimi sredstvi, ampak je odločilen končni uspeh pravdnih strank v postopku. Uspešnost v postopku uporabljenih rednih in izrednih pravnih sredstev je lahko upoštevana kot druga okoliščina, ki vpliva na odmero pravdnih stroškov.
Če je sporna gradnja vplivala na tožnikovo nepremičnino, lahko sodišče toženi stranki naloži, da trpi določen poseg v vir nevarnosti, ki izvira iz njene sfere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0056690
ZOR člen 897. ZOZP člen 7 . ZVCP člen 33. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - trditvena podlaga - splošni pogoji - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - soodgovornost oškodovanca - pravno vprašanje - domneva alkoholiziranosti - vzrok prometne nesreče
Pravočasna trditvena podlaga tožene stranke ne zajema trditve, da tožena stranka v času vožnje z vozilom ni bila pod vplivom alkohola. Nje tudi ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih prič. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika (razpravno načelo). Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče preko zaslišanja prič ali strank.
Izvedenec pomaga sodišču, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravna presoja zadeve pa je naloga sodišča. Presoja, ali je podana soodgovornost drugega udeleženca v prometni nezgodi, je pravno vprašanje, na katerega ne more odgovoriti izvedenec. Pravno vprašanje je v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Podlaga za oceno, da je podana soodgovornost, pa je vselej dejanska.
ZOR člen 25, 25/2, 314, 374. ZPP člen 3, 3/3, 285, 481, 482, 483.
temeljna načela obligacijskega prava – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – splošni zastaralni rok – medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za uporabo triletnega zastaralnega roka iz določila 374. čl. ZOR ni bistveno, ali gre za terjatev iz gospodarskih pogodb (2. odst. 25. čl. ZOR), pač pa, ali gre za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb.
Kupec nepremičnine, ki tudi pridobi lastninsko pravico, ima lastninsko varstvo tudi glede tistega vznemirjanja, ki je nastalo že pred prenosom lastninske pravice ter še vedno traja.
skupno premoženje zakoncev – dolg enega zakonca – poplačilo iz skupnega premoženja
Določilo 57. člena ZZZDR, po katerem lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež, upniku posameznega zakonca omogoča, da poseže na njegov delež na skupnem premoženju, kadar npr. zakončevo posebno premoženje ne zadostuje za poplačilo njegove terjatve ali pa zakonec posebnega premoženja sploh nima. Ne gre torej za nikakršno dolžniško razmerje med upnikom oziroma tožnikom in drugotoženko, niti ne gre za dolg oziroma obveznost skupnega premoženja, temveč za dolg enega zakonca oziroma prvotoženca, ki je bil ugotovljen z izvršilnim naslovom in katerega realizacijo namerava upnik oziroma tožnik doseči z izvršbo na ugotovljeni prvotoženčev delež skupnega premoženja.
Tožeča stranka zatrjuje nedopustno podlago (51. člen ZOR), saj naj bi pogodbene stranke sklenile pogodbi o prevzemu iz razloga, da pogodbena obveznost iz naslova plačila kupnine za avtomobil ne bi bila plačana. Če je bil to razlog, zaradi katerega so pogodbene stranke sklenile pogodbi, je podlaga nedopustna, zato pogodbi ne morata imeti pravnih učinkov, saj se šteje, da pogodbi nista bili sklenjeni.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0058719
ZPVAS člen 10. ZNP člen 1, 1/2, 17, 97.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka po ZPVAS – pristojnost pravdnega sodišča
Odškodninski zahtevki po 10. členu ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0052547
ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. ZIZ člen 64, 64/1.
nedopustnost izvršbe – pogodbena hipoteka – skupno premoženje zakoncev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera upnika
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene hipoteke je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Tožeča stranka bi lahko s svojim zahtevkom uspela, v kolikor bi izpodbila domnevo, da je prvotoženec oziroma njegov pravni prednik vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, to je, da je vedel, da je tožnica solastnica sporne nepremičnine.
ZOR člen 154, 515, 515/1. OZ člen 131. ZZK-1 člen 5.
prenos lastninske pravice na nepremičnini - odgovornost prodajalca za pravne napake – grajanje napak – prekluzija - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila – vpis v zemljiško knjigo - jamčevalni zahtevki – povrnitev škode
Prodajalec odgovarja za pravno napako na nepremičnini, če dejstvo, ki pomeni pravno napako, obstaja takrat, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel (ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog kupca za vknjižbo), s katerim prenese lastninsko pravico na kupca in ni potrebno, da bi napaka obstajala že ob sami izdaji zemljiškoknjižnega dovolila.
Ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka za neposredno škodo namesto jamčevalnega, ki ga ni več, ker je ugasnil zaradi prekluzije.
predložitev pooblastila za revizijo - popolnost pooblastila
ZPP določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je odvetnik to tudi storil, saj je predložil pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je nastala pravica stranke za vložitev revizije. Nenazadnje pa je mogoče že iz konkludentnega ravnanja zaključiti, da stranka, ki je podpisala odvetniku novo pooblastilo v času, ko ima pravico vložiti revizijo, pooblašča odvetnika za vložitev revizije, saj je bilo pooblastilo priloženo vlogi, ki jo je potrebno obravnavati kot revizijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058759
OZ člen 131, 131/1, 190.
dokazni standard – dokazni standard prepričanja – obstoj škode
Za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku potrebujemo visoko stopnjo resničnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Sodnik vzame določeno dejstvo za podlago svoje odločbe le, če je o njem prepričan.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – sodna poravnava - nova škoda – pravni standard nove škode
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Pri tožnici ne gre za nepričakovane duševne bolečine, ampak gre za isto škodo, le njena intenzivnost se je po določenem času poglobila in podaljšal se je čas njihovega trajanja. Tak psihičen odziv tožnice v bodočnosti pa v času podpisa poravnave ni bil nepredvidljiv in bi ga tožnica lahko pričakovala, saj v celoti sovpada s spremembo družinskih okoliščin, to je z odhodom otrok iz skupnega doma, na kar bi tožnica glede na starost in stopnjo razvoja otrok, lahko računala.
ZTLR člen 22, 23, 25. ZOR člen 28, 210. SPZ člen 48, 48/3.
originarna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev - nova stvar – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Zatrjevana vlaganja so zgolj povečala kakovost, funkcionalnost in posledično vrednost že obstoječe nepremičnine. Niso pa spremenila njene substance in zgolj slednje je kriterij, onkraj katerega je moč vlaganja v že obstoječo zgradbo šteti kot materialnopravno tako pomembna, da utemeljujejo stvarnopravni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056694
ZPP člen 215, 341.
izguba zavarovalnih pravic – zavarovalna pogodba – povračilni zahtevek zavarovalnice – izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – pravila o dokaznem bremenu – napačna uporaba materialnega prava
Abstraktno dokazno breme v zvezi s trditvami o toženčevi alkoholiziranosti nosi tožeča stranka (zavarovalnica). Vendar je v splošnih pogojih zavarovalnice določena izpodbojna pravna domneva
(
praesumptio iuris tantum
), da je bil toženec v času nezgode vinjen, če po njej konzumira alkohol. Tej okoliščini (indicu) sta torej
stranki pripisali posebno dokazno moč, ki prosto dokazno oceno omejuje (relativno dokazno pravilo). Ker je bila podlaga omenjene domneve (toženčevo konzumiranje alkohola po nesreči) ugotovljena, je domneva ne glede na sodnikovo prepričanje zavezujoča, če je seveda toženec z dokazom nasprotja ne uspe izpodbiti. K
onkretno procesno breme v zvezi z nealkoholiziranostjo toženca v času nesreče je torej na slednjem.