ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Storilec je s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in sodbo sodišča skupaj dosegel 19 kazenskih točk, torej je presegel mejo, pri kateri se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je iz izpisa AJPES razvidno, da je storilec samostojni podjetnik posameznik in je njegova glavna dejavnost cestni tovorni promet, katerega po navedbah v pritožbi opravlja z vozniškim dovoljenjem za kategorije BE, C, CE in G, in glede na to, da je storilec 18 kazenskih točk dosegel z vožnjo motornega vozila kategorije B, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremenilo tako, da ni izreklo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za motorna vozila kategorij C, CE in G, s katerimi opravlja cestni tovorni promet. Ker pa je več kot tretjino kazenskih točk dosegel z vožnjo motornih vozil kategorije B, ni ugodilo pritožbi, naj se ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorijo BE.
ZP-1 v 1. odstavku 202.a člena določa, da mora obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatke o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Vse odločitve, na katerih temelji prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, z vsemi podatki, ki jih zakon zahteva, so bile v obrazložitvi sklepa navedene in jih je storilec tudi prejel, torej je bil seznanjen tudi z datumi storitve prekrškov.
ZDR790 člen 107, 107/2. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-2, 17. ZMed člen 21, 21/1, 21/3, 22. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja člen 6.
obstoj delovnega razmerja – samozaposlena oseba – pogodba o medsebojnem sodelovanju
Tožnica je imela celotno sporno obdobje status samozaposlene osebe (samostojne novinarke), bila je socialno, pokojninsko in invalidsko zavarovana ter ji je tekla delovna doba, ki je vpisana v delovno knjižico, s toženo stranko pa je sklepala pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Njeno razmerje s toženo stranko ni prešlo v delovno razmerje, saj bi bila takšna transformacija nezdružljiva z opisanim statusom samostojnega novinarja.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, tako da je izplačevalec tega prejemka dolžan od bruto zneska obračunati in odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
Ob ugotovitvi obojestransko spremenjenih razmer, je podan pogoj za ponovno presojo pridobitne zmožnosti zavezanca in potreb upravičenke, ter za ponovno odmero preživnine.
prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - izvršilni postopek - pogoji za prodajo - zavrnitev predloga
Možnost za prodajo nepremičnine po delih je treba upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine, saj mora biti temu ustrezno izdelana tudi cenitev, ki je podlaga ugotovitvi vrednosti nepremičnine tudi po posameznih delih, takšna ugotovitev vrednosti pa je potem podlaga za določitev načina in pogojev prodaje nepremičnine po delih.
Odškodnina po 2. odst. 118. čl. ZDR pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej nadomestilo za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito. Navedena odškodnina tako ni namenjena poplačilu izgube zaslužka in druge (premoženjske) škode zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča.
Toženec je pri tožeči stranki pridobil specifična znanja, ki jih ni mogel pridobiti v postopku splošnega izobraževanja. Šlo je za nova znanja, ki jih je toženec pridobil pri tožeči stranki in z njimi pred zaposlitvijo pri njej ni razpolagal. Dejstvo, da dela na drugačnem, višje rangiranem delovnem mestu, ne pomeni, da pri novem delodajalcu ne izkorišča tehničnih, tehnoloških in poslovnih znanj, saj ta znanja potrebuje za zahtevnejše delovno mesto pri novem delodajalcu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi med strankama, utemeljen.
sklep o dedovanju - ustanovitev dedne pravice – zapustnikovo razpolaganje pred smrtjo – obseg zapuščine
Ker je tisti, ki je bil proglašen za dediča, pred svojo smrtjo veljavno razpolagal z nepremičninami, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, te niso postale njegova zapuščina in kot take last pritožnice.
skupno premoženje zakoncev – dolg enega zakonca – poplačilo iz skupnega premoženja
Določilo 57. člena ZZZDR, po katerem lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež, upniku posameznega zakonca omogoča, da poseže na njegov delež na skupnem premoženju, kadar npr. zakončevo posebno premoženje ne zadostuje za poplačilo njegove terjatve ali pa zakonec posebnega premoženja sploh nima. Ne gre torej za nikakršno dolžniško razmerje med upnikom oziroma tožnikom in drugotoženko, niti ne gre za dolg oziroma obveznost skupnega premoženja, temveč za dolg enega zakonca oziroma prvotoženca, ki je bil ugotovljen z izvršilnim naslovom in katerega realizacijo namerava upnik oziroma tožnik doseči z izvršbo na ugotovljeni prvotoženčev delež skupnega premoženja.
Tožeča stranka zatrjuje nedopustno podlago (51. člen ZOR), saj naj bi pogodbene stranke sklenile pogodbi o prevzemu iz razloga, da pogodbena obveznost iz naslova plačila kupnine za avtomobil ne bi bila plačana. Če je bil to razlog, zaradi katerega so pogodbene stranke sklenile pogodbi, je podlaga nedopustna, zato pogodbi ne morata imeti pravnih učinkov, saj se šteje, da pogodbi nista bili sklenjeni.
Če upnik izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni dolžan dokazovati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (3. odstavek 272. člena ZIZ).
podjemna pogodba – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak kot predpostavka obstoja jamčevalnega zahtevka
Obstoj jamčevalnega zahtevka je odvisen od dejstva pravočasnega grajanja napake in ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da takšnega (pred)pogoja tožena stranka ni izpolnila, je ugasnila tudi njena pravica v pravdi ugovarjati obstoj takšne sedaj kvečjemu zgolj še naturalne obligacije nasprotne stranke. Pobotni ugovor zato ni utemeljen.
ZOR člen 25, 25/2, 314, 374. ZPP člen 3, 3/3, 285, 481, 482, 483.
temeljna načela obligacijskega prava – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – splošni zastaralni rok – medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za uporabo triletnega zastaralnega roka iz določila 374. čl. ZOR ni bistveno, ali gre za terjatev iz gospodarskih pogodb (2. odst. 25. čl. ZOR), pač pa, ali gre za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055220
ZIZ člen 29, 29/1, 168, 168/4, 168/5. SPZ člen 39. ZZK-1 člen 29, 29/1, 40, 40/1, 150, 150/1. ZPP člen 318, 318/2.
vpis lastninske pravice na dolžnika – trditvena podlaga – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – nesklepčnost tožbe – zamudna sodba – zahtevek za vknjižbo lastninske pravice – zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine
Sodna praksa na osnovi 5. odstavka 168. čl. ZIZ poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice dopušča tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v drugo navedenem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe - podlaga za vknjižbo lastninske pravice je sodba (1. odstavek 40. čl. ZZK-1). Ker zemljiškoknjižno sodišče vknjižbo opravi zgolj na osnovi listine, ki dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice (1. odstavek 29. čl. ZIZ), mora pravdno sodišče v postopku, vodenem na podlagi 5. odstavka 168. čl. ZIZ, preveriti – ugotoviti in navesti - tudi pravni temelj pridobitve lastninske pravice.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vknjižbo lastninske pravice – delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu – poprava zemljiškoknjižnega predloga – poziv na popravo zemljiškoknjižnega predloga – vzpostavitev listine
Ker se zavezovalni pravni posel nanaša na stanovanje v stanovanjski stavbi in predstavlja ½ stanovanjske hiše, predlagateljica pa kljub temu in dejstvu, da navedena parcela vsebuje še druge nepremičnine, zahteva vpis lastninske pravice do celote, je sodišče predlog za vknjižbo pravilno zavrnilo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagateljice, sodišče tudi ni moglo izdati sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. čl. ZZK-1) sodišče predlagatelja ne poziva na popravo.
ZIZ člen 67. ZPPSL člen 36, 59, 59/3, 63, 64, 64/1, 64/2.
nasprotna izvršba – prisilna poravnava – zmanjšanje terjatve – vpliv prisilne poravnave na izvršilni postopek
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave je bil izvršilni postopek po samem zakonu prekinjen. Načelo enakopravnega obravnavanja upnikov namreč zahteva, da so vsi upniki v postopku prisilne poravnave v enakopravnem položaju. Preprečitev posameznih prisilnih izterjav v času, ko postopek traja, onemogoča posameznim upnikom, da bi prišli do poplačila celotne terjatve in se s tem izognili učinkom prisilne poravnave. Namen preprečitve prisilnih posegov v dolžnikovo premoženje pa je tudi v tem, da se dolžniku omogoči normalno poslovanje. Upnik je torej prejel več, kot bi mu pripadalo, kar pomeni, da je končni rezultat izvršbe nezakonit in je nasprotna izvršba upravičena.
ZZK-1 člen 147, 188, 188/3. SPZ člen 65, 69, 70, 105, 105/1, 110.
lastninska pravica več oseb – solastnina – etažna lastnina – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Solastnina na nepremičnini pomeni, da je razdeljena lastninska pravica, ne pa stvar sama. Posamezni solastnik tako ni upravičen na primer do konkretnega stanovanja v stavbi. Na posameznem delu nepremičnine je mogoče ustanoviti le etažno lastnino, ne glede na zapis v pogodbi, da naj bi takšen posamezni del predstavljal določen idealni delež večstanovanjske stavbe. Le s soglasjem vseh solastnikov se lahko določijo idealni deleži na skupnih prostorih glede na celotno nepremičnino.
ZTLR člen 28/2, 28/4, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 27/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – presoja dobrovernosti posestnika
Po določbah ODZ in ZTLR se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ki ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058759
OZ člen 131, 131/1, 190.
dokazni standard – dokazni standard prepričanja – obstoj škode
Za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku potrebujemo visoko stopnjo resničnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Sodnik vzame določeno dejstvo za podlago svoje odločbe le, če je o njem prepričan.