Odškodnina po 2. odst. 118. čl. ZDR pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej nadomestilo za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito. Navedena odškodnina tako ni namenjena poplačilu izgube zaslužka in druge (premoženjske) škode zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča.
Toženec je pri tožeči stranki pridobil specifična znanja, ki jih ni mogel pridobiti v postopku splošnega izobraževanja. Šlo je za nova znanja, ki jih je toženec pridobil pri tožeči stranki in z njimi pred zaposlitvijo pri njej ni razpolagal. Dejstvo, da dela na drugačnem, višje rangiranem delovnem mestu, ne pomeni, da pri novem delodajalcu ne izkorišča tehničnih, tehnoloških in poslovnih znanj, saj ta znanja potrebuje za zahtevnejše delovno mesto pri novem delodajalcu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi med strankama, utemeljen.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Storilec je s plačilnimi nalogi prekrškovnih organov in sodbo sodišča skupaj dosegel 19 kazenskih točk, torej je presegel mejo, pri kateri se v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je iz izpisa AJPES razvidno, da je storilec samostojni podjetnik posameznik in je njegova glavna dejavnost cestni tovorni promet, katerega po navedbah v pritožbi opravlja z vozniškim dovoljenjem za kategorije BE, C, CE in G, in glede na to, da je storilec 18 kazenskih točk dosegel z vožnjo motornega vozila kategorije B, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja spremenilo tako, da ni izreklo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za motorna vozila kategorij C, CE in G, s katerimi opravlja cestni tovorni promet. Ker pa je več kot tretjino kazenskih točk dosegel z vožnjo motornih vozil kategorije B, ni ugodilo pritožbi, naj se ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorijo BE.
ZP-1 v 1. odstavku 202.a člena določa, da mora obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost javnega prometa, in podatke o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe). Vse odločitve, na katerih temelji prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, z vsemi podatki, ki jih zakon zahteva, so bile v obrazložitvi sklepa navedene in jih je storilec tudi prejel, torej je bil seznanjen tudi z datumi storitve prekrškov.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, tako da je izplačevalec tega prejemka dolžan od bruto zneska obračunati in odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
Ob ugotovitvi obojestransko spremenjenih razmer, je podan pogoj za ponovno presojo pridobitne zmožnosti zavezanca in potreb upravičenke, ter za ponovno odmero preživnine.
ZDR790 člen 107, 107/2. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-2, 17. ZMed člen 21, 21/1, 21/3, 22. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja člen 6.
obstoj delovnega razmerja – samozaposlena oseba – pogodba o medsebojnem sodelovanju
Tožnica je imela celotno sporno obdobje status samozaposlene osebe (samostojne novinarke), bila je socialno, pokojninsko in invalidsko zavarovana ter ji je tekla delovna doba, ki je vpisana v delovno knjižico, s toženo stranko pa je sklepala pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Njeno razmerje s toženo stranko ni prešlo v delovno razmerje, saj bi bila takšna transformacija nezdružljiva z opisanim statusom samostojnega novinarja.
prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov - izvršilni postopek - pogoji za prodajo - zavrnitev predloga
Možnost za prodajo nepremičnine po delih je treba upoštevati že v fazi ugotavljanja vrednosti nepremičnine, saj mora biti temu ustrezno izdelana tudi cenitev, ki je podlaga ugotovitvi vrednosti nepremičnine tudi po posameznih delih, takšna ugotovitev vrednosti pa je potem podlaga za določitev načina in pogojev prodaje nepremičnine po delih.
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 215, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - ugotovitev meje - omejitve lastninske pravice - pravna podlaga omejitev
Glede na zatrjevane posege tožencev v nepremičnino tožnic mora sodišče najprej ugotoviti, kje (v naravi) potekajo meje med nepremičninami pravdnih strank, saj lahko le tako odloči o upravičenosti tožnic do stvarnopravnega varstva za prepoved vznemirjanj lastninske pravice, ki pripada lahko le lastniku (oz. domnevnemu lastniku). Če sodišče ob odsotnosti dokaznih predlogov za postavitev izvedenca ustrezne stroke (geodetske stroke) mej v naravi ne bo moglo določiti, bo moralo odločiti po pravilih o dokaznem bremenu, ki ga nosita tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0052559
OZ člen 921.
nesreča z ročnim električnim viličarjem – ročni električni viličar - vzročna zveza – izključitev zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je vzročno zvezo za utrpelo poškodbo tožnika moč pripisati izključno le sferi delovanja ročnega električnega viličarja ali pa je bil premik viličarja pri povzročitvi škode le eden od členov zaporedja vzrokov in posledic, ter pravilno ugotovilo, da je potrebno celotno vzročno zaporedje, ki je pripeljalo do škodnega dogodka, pripisati slabi organizaciji dela in neupoštevanju varnostnih ukrepov (tožnik bi moral biti za delo z viličarjem usposobljen, imeti bi moral primerne delovne pogoje ter primeren delovni prostor).
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055193
ZPP člen 13, 339/1. SZ-1 člen 111. ZZZDR člen 51, 52. SPZ člen 67, 67/5, 72.
skupno premoženje zakoncev – predhodno vprašanje – izpraznitev stanovanja
Vprašanje, ali je tožnik izključni lastnik stanovanja, ki je predmet te pravde, je bistvenega pomena za odločitev v tožbi na izpraznitev stanovanja, ker SZ-1 v 111. členu pogoj za izpraznitev stanovanja veže na dejstvo, da je tožnik lastnik stanovanja. Določilo 2. odstavka 51. člena ZZZDR pa določa, da je vse premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Zato lastninska pravica tožnika, ki jo ta izkazuje z vpisom v zemljiško knjigo, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico, na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisane, bivše žene. Po določilu 72. člena SPZ namreč skupni lastniki uporabljajo stvar skupno in samo skupno lahko z njo tudi razpolagajo. Ker je torej vprašanje izključne lastninske pravice tožnika v pravdi na izpraznitev stanovanja sporno, to v postopku predstavlja predhodno vprašanje v smislu določila 13. člena ZPP.
ZOR člen 27, 27/1, 183, 376. OZ člen 162. ZPPOLS člen 10, 10/2, 12, 16.
ZLPP člen 25a. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
kontrahirna dolžnost - odškodninska odgovornost v zvezi s kršitvijo kontrahirne dolžnosti
Takoj, ko so tožniki sprejeli ponudbo, je nastala kontrahirna dolžnost pravnega prednika tožene stranke. Ker je ta ni izpolnil, je tožnikom nastala škoda, ki jo je tožeča stranka dolžna povrniti.
plačilo takse kot procesna predpostavka - pravočasno plačilo sodne takse – dokazilo o plačilu sodne takse
Taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse sodišču ni dolžan dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, dovolj je že pravočasno plačilo sodne takse za konkretno zadevo.
ZIZ člen 61, 61a, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4, 41.
sodna taksa – plačilo na napačen račun
Iz potrdila o plačilu izhaja, da je račun, na katerega je dolžnica plačala takso, napačen, saj jo je bila dolžna plačati na račun št. 011008450100810, plačala pa jo je na račun št. 011008450084126. Taksa po nalogu torej sploh ni bila plačana, zaradi česar se šteje, da je ugovor umaknjen.
nastanek služnostne pravice - priposestvovanje služnostne pravice – dejansko izvrševanje služnosti – izvrševanje stvarne pravice na tuji stvari – splošna raba
Temeljni pogoj za priposestvovanje služnostne pravice je dejansko izvrševanje služnosti, ne pa izvrševanje splošne rabe, kot je to ugotovljeno v obravnavanem primeru. Ni šlo za izvrševanje služnosti (stvarno pravico na tuji stvari), pač pa splošno rabo (ki ni stvarna pravica na tuji stvari).
utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za vpis v zemljiško knjigo
Pri odločanju o utemeljenosti predlaganega vpisa zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka obstajal pravni temelj pridobitve pravice v korist osebe, za katero se vpis zahteva, oziroma če je vsebina dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravni naslednik pravdne stranke
Za presojo sklepa o nadaljevanju postopka je bistveno le, ali je tisti, glede katerega se postopek nadaljuje, pravni naslednik prvotne pravdne stranke.
Če je z zemljiškoknjižnim predlogom vpis lastninske pravice predlagan pri eni nepremičnini, z listino pa predlagatelj izkazuje nakup druge nepremičnine, je predlog utemeljeno zavrnjen. Ker tudi s predložitvijo identifikacijske številke, ki ustreza nepremičnini iz pogodbe, pri vložku, kjer je vpis predlagan, vpisa ni mogoče doseči, pozivanje k popravi oz. dopolnitvi predloga ni smiselno.
SPZ člen 70, 70/4. ZNP člen 9, 10, 118, 118/2, 118/3.
delitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo
Ker nasprotni udeleženec ni sledil napotitvenemu sklepu in ni vložil ustrezne tožbe v pravdnem postopku, s katero bi dokazal svoj večji delež na skupnem premoženju, je sodišče prve stopnje glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZNP odločalo o razdelitvi skupnega premoženja ne glede na zahteve nasprotnega udeleženca, glede katerih je bil napoten na pravdo.
URS člen 14, 23, 23/1, 25, 26, 26/1. OZ člen 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. ZVPSBNO člen 25. SR člen 159, 159/2, 166. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - kršitev osebnostne pravice - sojenje v (ne)razumnem roku - pravna praznina - analogija - razpravno načelo
Po 1. odstavku 26. člena URS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ne gre za klasično, temveč posebno vrsto odgovornosti, kot zaščito, ki je je deležen vsakdo pred morebitno škodo, ki mu jo povzroči država s protipravnimi dejanji.
Določbe 26. člena URS ni mogoče neposredno uporabiti, ker opredeljuje samo predpostavke za odškodninsko odgovornost: protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s pomočjo analogije, po merilu podobnosti. Odgovornost države po 26. členu URS se v bistvenem ujema s primeri, ki jih urejajo splošna odškodninska pravila OZ.