stanovanjska pravica - hišniško stanovanje – odkup hišniškega stanovanja – nakup drugega primernega stanovanja – trditveno in dokazno breme
Imetniku stanovanjske pravice je zavezanec odrekel pravico do nakupa stanovanja, saj je bilo le-to hišniško. Imetniku je sicer 3. odstavek 129. člena SZ omogočal, da zahteva nakup drugega primernega stanovanja, vendar je moral to storiti v predpisanem roku. Okoliščina, da se imetnik z zavrnitvijo prvotne zahteve ni strinjal, tega roka ni podaljševala.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - zmota
Če bi želela tožena stranka svojo izjavo o pripoznavi izpodbiti, bi morala konkretno navesti, glede česa se je zmotila. Zgolj pavšalne navedbe, da zaradi svojega psihofizičnega stanja ni vedela, kaj podpisuje, je ne opravičuje pravnih posledic pripoznave.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 185, 185/5, 191, 191/4.
objektivni razlog za odlog izvršbe – pritožba na ESČP – ustavna pritožba - varščina za udeležbo na javni dražbi – vrnitev varščine – ponudnik na javni dražbi
Pritožba, vložena pred ESČP, ni tisto izredno pravno sredstvo, ki lahko pomeni t.i. objektivni razlog za odlog izvršbe.
ZIZ nikjer ne predvideva, da se ponudnikom, ki se javne dražbe niso udeležili, varščine ne vrne. Besedila petega odstavka 185. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da se varščino vrne le tistim osebam, ki so bile tudi prisotne na javni dražbi. Poleg tega ni mogoče enačiti pravnega položaja ponudnika, ki na javno dražbo ni pristopil, s pravnim položajem ponudnika, ki je na dražbi kupil nepremičnino, svojih obveznosti, ki izvirajo iz tega dejstva, pa ni izpolnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058748
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
poškodba pri delu – ratio legis vzročnost – mera predvidljivosti – naključje – razpravno načelo
Kadar oškodovanec uveljavlja krivdno odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi opustitve ravnanja ter dolžnost tega ravnanja utemeljuje na splošnem pravilu o zagotovitvi varnega delovnega okolja, je odločilno vprašanje, kakšna je bila mera predvidljivosti za nastanek nesrečnega naključja.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.
ZFPPIPP člen 429, 432, 435, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - legitimacija za pritožbo – dopustnost pritožbe
Po 2. odstavku 439. člena ZFPPIPP zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga pritožbo lahko vloži udeleženec postopka. 432. člena ZFPPIPP natančno opredeljuje udeležence postopka. Med njimi je po 3. točki citiranega člena tudi upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, vendar le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa (primerjaj še 1. odst. 435. člena ZFPPIPP).
Ker pritožnik kot upnik družbe A.A., d.o.o. ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa, njegova pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni dopustna.
Po ODZ in po sodni praksi, ki se je izoblikovala na njegovi podlagi, je darilna pogodba realni kontrakt. Če do izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost je vezana na strogo obličnost.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – pravočasnost predlaganja dokazov
Glede omejitve možnosti navajanja dejstev in dokazov pa v sporih majhne vrednosti veljajo posebne določbe – členi 451 do 453 ZPP. Glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena pritožbeno sodišče ne more upoštevati dokaza, ki ga sicer pravdna stranka mogoče res ni mogla predložiti tekom postopka na prvi stopnji, če v zvezi s tem ni pravočasno podala trditvene podlage, katero bi lahko podala, ker je zanjo, če je resnična, morala vedeti.
gradbeno dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - negatorna tožba
Vprašanje pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem pravice investitorja začeti z gradnjo po Zakonu o graditvi objektov je stvar upravnega postopka in pomembno zaradi zaščite javnopravne sfere, enako kot tudi uporaba 59.a člena Energetskega zakona, ki našteva dokazila, ki dajejo investitorju pravico graditi infrastrukturo državnega pomena in ki določa, da investitor infrastrukture prične z gradbenimi deli v skladu z gradbenim dovoljenjem. Tožniki pa v obravnavani zadevi uveljavljajo civilnopravno varstvo zaradi posega v svojo lastninsko pravico. Tožena stranka je za poseg imela gradbeno (upravno) dovoljenje. Tožniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da toženki to dovoljenje pravice do posega v njihovo civilnopravno sfero, katere zaščito uveljavljajo v tem sodnem postopku, ne daje.
sestava sodišča – pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb - pristojnost vpisničarke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – zavrženje predloga za izvršbo
Izpodbijani sklep ni take narave, da bi ga lahko izdala ali sodni referent ali strokovni sodelavec. Lahko bi ga izdal le sodnik. Tako je zaključiti, da sodišče ob izdaji sklepa ni bilo pravilno sestavljeno, saj ga je izdala celo vpisničarka, ki niti po določbi člena 6 ZIZ ni oseba, ki bi lahko samostojno v postopku izvršbe izdajala kakšne sklepe ali vodila postopek. Povedano predstavlja bistveno kršitev določb postopka (po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
nepravdni postopek - določitev in zakoličba mej na nadomestnih nepremičninah - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček
Zahtevek za določitev in zakoličbo mej na nadomestnih nepremičninah ne more biti predmet tega nepravdnega postopka po 105. do 107. členu ZUreP-1. Razlog za manjšo vrednost preostalih nepremičnin predlagatelja vidita v izgradnji mejnega prehoda, kar pa ne predstavlja razloga za priznanje odškodnine, predvidene v 105. ali 107. členu ZUreP-1. Predmet odškodnine je le tista zmanjšana vrednost preostale nepremičnine, ki je neposredna posledica dejstva, da so bila nekatera zemljišča razlaščena in zato zaradi njih preostalo zemljišče za razlaščenca nima več enake vrednosti. Izgubljeni dobiček, ki bi ga razlaščenca dosegla na nepremičninah, ki so bile predmet razlastitvenega postopka, ni škoda, predvidena v ZUreP-1, zato je v tem nepravdnem postopku ni mogoče priznati.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ugovor
Sledeč opisani temeljni pravni naravi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da dolžnik ni v pravni negotovosti glede obstoja in višine neposredno izvršljive terjatve, glede katere lahko upnik neposredno vloži predlog za izvršbo, je seveda napačno naziranje sodišča prve stopnje, da je v konkretni zadevi imel upnik pravico terjati znesek v „domači“ valuti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ko je prišel dolžnik v zamudo s plačilom obveznosti, dogovorjene z valutno klavzulo, sklicujoč se pri tem na določbe 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR oziroma člena 299 ZOR, ter judikate Vrhovnega sodišča RS. Zato ima učinek neposredne izvršljivosti le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati, tako, kot ne more upnik uspešno zahtevati na njegovi podlagi, kot izvršilnem naslovu, neposredne izvršbe za drugačno ali višjo terjatev, kot je določena v neposredno izvršljivem delu notarskega zapisa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - prekvalifikacija
Dejstvo, da se tožnik ni prijavil na poziv tožene stranke k usposabljanju, ki je bil podan pol leta pred odpovedjo, ne pomeni, da je tožnik odklonil prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in da je bila tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prosta obveznosti, da preveri možnosti za njegovo nadaljnjo zaposlitev.