nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - narava odškodninske obveznosti - valorizacija odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezna zavarovanja v prometu
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo.
Ne drži sicer, da bi bilo potrebno uporabiti 27. člen ZOZP, ki določa, da toženka ne more priti v zamudo pred iztekom treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek. Omenjena določba je vstopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27.06.2007, uporablja pa se le za nesreče, ki se zgodijo od uveljavitve te novele dalje. Ker se je obravnavana nesreča zgodila pred tem, specialne ureditve ni mogoče uporabiti. Zamudo tožene stranke je potrebno opredeliti glede na določila OZ in izoblikovano sodno prakso. Tako zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje, to je od dne, ko je toženo stranko opomnil na plačilo.
Enako velja tudi za denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode (3. točka načelnega pravnega mnenja). Tožnikova terjatev je t. i. nečista odškodninska denarna terjatev, ki se odmerja na dan izdaje sodne odločbe, v zamudo pa je tožena stranka prišla z dnem, ko je tožnik odškodnino zahteval.
Po ODZ in po sodni praksi, ki se je izoblikovala na njegovi podlagi, je darilna pogodba realni kontrakt. Če do izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost je vezana na strogo obličnost.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - zmota
Če bi želela tožena stranka svojo izjavo o pripoznavi izpodbiti, bi morala konkretno navesti, glede česa se je zmotila. Zgolj pavšalne navedbe, da zaradi svojega psihofizičnega stanja ni vedela, kaj podpisuje, je ne opravičuje pravnih posledic pripoznave.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 185, 185/5, 191, 191/4.
objektivni razlog za odlog izvršbe – pritožba na ESČP – ustavna pritožba - varščina za udeležbo na javni dražbi – vrnitev varščine – ponudnik na javni dražbi
Pritožba, vložena pred ESČP, ni tisto izredno pravno sredstvo, ki lahko pomeni t.i. objektivni razlog za odlog izvršbe.
ZIZ nikjer ne predvideva, da se ponudnikom, ki se javne dražbe niso udeležili, varščine ne vrne. Besedila petega odstavka 185. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da se varščino vrne le tistim osebam, ki so bile tudi prisotne na javni dražbi. Poleg tega ni mogoče enačiti pravnega položaja ponudnika, ki na javno dražbo ni pristopil, s pravnim položajem ponudnika, ki je na dražbi kupil nepremičnino, svojih obveznosti, ki izvirajo iz tega dejstva, pa ni izpolnil.
ZD člen 60, 63, 63/1, 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – izpodbijanje veljavnosti oporoke
Napotitev na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke. Za presojo, ali predstavlja listina ali del listine oporoko, ni pomemben naslov listine, ampak njena vsebina, kar je pravno vprašanje.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.
trditveno in dokazno breme - nekonsistenta trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
Trditve tožeče stranke morajo biti skladne, zadostno substancirane, iz njih pa mora izhajati materialnopravna utemeljenost tožbenega zahtevka. V nasprotnem primeru jih namreč ni mogoče preverjati v dokaznem postopku, zaradi tega pa mora sodišče prve stopnje v okviru svoje razčiščevalne dolžnosti iz 285. člena ZPP stranko primarno spodbuditi, da nekonsistentnost odpravi.
zapuščinski postopek – dedovanje zaščitene kmetije – nujni delež - izplačilo nujnega deleža – izjema od izplačila – nedeljivost zaščitene kmetije
Za dedovanje zaščitenih kmetij velja poseben režim, ki se razlikuje od splošnih pravil ZD, zlasti zaradi izpeljave načela nedeljivosti kmetij. To prihaja do izraza najbolj v določbi, da deduje zaščiteno kmetijo praviloma samo en dedič, in načela, da se dediču zaščitene kmetije omogoči prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujejo. Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje nujni dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine ali premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža (3. odstavek 15. člena ZDKG).
zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.
Pritožnik je vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v katerem predlaga, naj sodišče izda sklep o dedovanju nepremičnine, ki je že zajeta v prvem, pravnomočnem sklepu o dedovanju.
S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati morebitnih napak prejšnjega sklepa o dedovanju ali izpodbijati vsebine dednega dogovora.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – neprofitna najemnina
Pri ugotavljanju višine koristi, za katero je tožnik prikrajšan, ker stanovanj ni mogel uporabljati oz. z njimi upravljati v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na neprofitno najemnino. Prejšnjim imenikom stanovanjske pravice bi bil tožnik stanovanja dolžan oddajati za neprofitno najemnino, zato je pri izračunu prikrajšanosti upravičeno upoštevana neprofitna najemnina.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
izvedenec – naloga izvedenca – nagrada za izvedensko delo - izvedenina
Če izvedenec (še) ni opravil tistega, kar mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi izvedenca (ampak nekaj drugega), (še) ni upravičen do povrnitve stroškov in nagrade za izvedensko delo.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429, 430, 433, 433/2, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26, 39, 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog - poslovni naslov – vročitev in objava sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa
Če vročitve sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, vročitev velja za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa.
OZ člen 29, 29/2, 837, 846, 846/3, 849. ZNPosr člen 5, 13, 13/2. ZZZDR člen 56/2.
pogodba o posredovanju - nakup stanovanja - nesorazmernost storitve in provizije - ničnost pogodbe - znižanje provizije
Pravilna je odločitev, da je v primeru, ko je višina provizije nesorazmerna v primerjavi s storitvijo posrednika, posledica lahko le znižanje plačila in ne ničnost pogodbe.
Dogovorjena 2 % provizija je običajna pri nepremičninskem posredovanju in je hkrati v dopustnih zakonskih mejah (5. člen ZNPosr). Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, da je tožena stranka dolžna na podlagi opravljenega posredovanja s strani tožeče stranke plačati provizijo za posredovanje pri nakupu stanovanja, je pa nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi 3. odstavka 846. člena OZ znižalo dogovorjeno provizijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058748
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
poškodba pri delu – ratio legis vzročnost – mera predvidljivosti – naključje – razpravno načelo
Kadar oškodovanec uveljavlja krivdno odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi opustitve ravnanja ter dolžnost tega ravnanja utemeljuje na splošnem pravilu o zagotovitvi varnega delovnega okolja, je odločilno vprašanje, kakšna je bila mera predvidljivosti za nastanek nesrečnega naključja.