trditveno in dokazno breme - nekonsistenta trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
Trditve tožeče stranke morajo biti skladne, zadostno substancirane, iz njih pa mora izhajati materialnopravna utemeljenost tožbenega zahtevka. V nasprotnem primeru jih namreč ni mogoče preverjati v dokaznem postopku, zaradi tega pa mora sodišče prve stopnje v okviru svoje razčiščevalne dolžnosti iz 285. člena ZPP stranko primarno spodbuditi, da nekonsistentnost odpravi.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.
ZD člen 60, 63, 63/1, 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – izpodbijanje veljavnosti oporoke
Napotitev na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke. Za presojo, ali predstavlja listina ali del listine oporoko, ni pomemben naslov listine, ampak njena vsebina, kar je pravno vprašanje.
izvedenec – naloga izvedenca – nagrada za izvedensko delo - izvedenina
Če izvedenec (še) ni opravil tistega, kar mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi izvedenca (ampak nekaj drugega), (še) ni upravičen do povrnitve stroškov in nagrade za izvedensko delo.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429, 430, 433, 433/2, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26, 39, 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog - poslovni naslov – vročitev in objava sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa
Če vročitve sklepov, ki se izdajajo v postopku izbrisa pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, vročitev velja za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa.
OZ člen 29, 29/2, 837, 846, 846/3, 849. ZNPosr člen 5, 13, 13/2. ZZZDR člen 56/2.
pogodba o posredovanju - nakup stanovanja - nesorazmernost storitve in provizije - ničnost pogodbe - znižanje provizije
Pravilna je odločitev, da je v primeru, ko je višina provizije nesorazmerna v primerjavi s storitvijo posrednika, posledica lahko le znižanje plačila in ne ničnost pogodbe.
Dogovorjena 2 % provizija je običajna pri nepremičninskem posredovanju in je hkrati v dopustnih zakonskih mejah (5. člen ZNPosr). Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, da je tožena stranka dolžna na podlagi opravljenega posredovanja s strani tožeče stranke plačati provizijo za posredovanje pri nakupu stanovanja, je pa nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi 3. odstavka 846. člena OZ znižalo dogovorjeno provizijo.
Obramba toženke zoper istočasen, protipraven napad tožnice, je bila nujna (neizogibna), a je toženka s praskanjem tožnice in klofute prekoračila sorazmernost med napadom in obrambo.
ZFPPIPP člen 429, 432, 435, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - legitimacija za pritožbo – dopustnost pritožbe
Po 2. odstavku 439. člena ZFPPIPP zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga pritožbo lahko vloži udeleženec postopka. 432. člena ZFPPIPP natančno opredeljuje udeležence postopka. Med njimi je po 3. točki citiranega člena tudi upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, vendar le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa (primerjaj še 1. odst. 435. člena ZFPPIPP).
Ker pritožnik kot upnik družbe A.A., d.o.o. ni vložil ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa, njegova pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ni dopustna.
Iz materialnih predpisov izhaja razlika med zahtevki v domači valuti in zahtevki v tuji valuti. Tako obstaja tudi razlika med tožbenim zahtevkom, postavljenim v domači valuti, in tožbenim zahtevkom, postavljenim v tuji valuti.
V prvem postopku je tožnica zahtevala izpolnitev obveznosti v (v tistem obdobju še) tuji valuti (euru). V predmetnem postopku pa tožnica zahteva izpolnitev obveznosti v domači valuti (v času vložitve tožbe - euru).
Okoliščina, da je bil zahtevek v prvi pravdi postavljen v isti valuti, kot je postavljen v predmetni pravdi, pa je naključna in ne more iti v škodo tožnice.
ZPP člen 413. ZNP člen 35. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
stiki z otrokom – trajanje stikov – način izvrševanja stikov – korist otroka – stiki z obema staršema - stroški postopka v družinskih sporih
Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Ena od predpostavk za otrokov skladen osebnostni razvoj temelji tudi na normalnem odnosu otroka z drugim od staršev, pri katerem ne živi. Pritožbena trditev, da je zaradi določenega strahu deklice pred očetom potrebna prisotnost tretje osebe, je v odločitvi upoštevana, saj so odrejeni stiki zaenkrat določeni v prostorih CSD in pod nadzorom njihove strokovne sodelavke.
Pravna narava sporov in razmerij med starši in otroki onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi stroškov, pri katerih velja osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.
ZPSPP člen 22. ZOR člen 210, 371. ZDoh člen 15, 15/5, 75. ZDen člen 72. ZPP člen 82, 83.
neupravičena obogatitev – verzija – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – vlaganje v poslovni prostor - uporaba poslovnega prostora – izračun nadomestila – vprašanje odštevanja davščin – imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika
Pri izračunu nadomestila za uporabo od najemnine ni potrebno odšteti davščine, ki so povezane z donosi od nepremičnin. Tožniki bodo morali plačati dohodnino, ko bodo od toženca prejeli nadomestilo za uporabo.
Toženec lahko zahteva povračilo vloženih sredstev v obdobju, ko ni imel veljavno sklenjene najemne pogodbe, le na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Če ni drugače dogovorjeno, je po utrjenem stališču sodne prakse te zahtevke mogoče uveljavljati šele potem, ko uporabnik izgubi posest, torej takrat, ko izroči poslovni prostor lastniku. Ker toženec ni zatrjeval, da bi poslovni prostor že izročil tožeči stranki in tudi ne, da bi bilo dogovorjeno, da ima pravico do povračila investicij pred njegovo vrnitvijo, glede obogatitvenega zahtevka ni zmogel niti trditvenega bremena. Njegova tožba je zato že iz tega razloga nesklepčna.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/4, 428, 428/4.
dovoljenost revizije – dopustnost revizije – novela ZPP – D – uporaba pravil novele ZPP - D
Če je bila pred uveljavitvijo novele ZPP – D, ki je pričela veljati 1.10.2008, na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, torej po ZPP pred uveljavitvijo ZPP – D. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločilo dne 3.3.2008, to je pred uveljavitvijo ZPP – D. Pri tem je irelevantno, da je pritožbeno sodišče pozneje odločbo sodišča prve stopnje spremenilo, saj bi na uporabo določb ZPP-D vplivala le odločitev pritožbenega sodišča, da se odločitev sodišča prve stopnje razveljavi.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - narava odškodninske obveznosti - valorizacija odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezna zavarovanja v prometu
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo.
Ne drži sicer, da bi bilo potrebno uporabiti 27. člen ZOZP, ki določa, da toženka ne more priti v zamudo pred iztekom treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek. Omenjena določba je vstopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27.06.2007, uporablja pa se le za nesreče, ki se zgodijo od uveljavitve te novele dalje. Ker se je obravnavana nesreča zgodila pred tem, specialne ureditve ni mogoče uporabiti. Zamudo tožene stranke je potrebno opredeliti glede na določila OZ in izoblikovano sodno prakso. Tako zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje, to je od dne, ko je toženo stranko opomnil na plačilo.
Enako velja tudi za denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode (3. točka načelnega pravnega mnenja). Tožnikova terjatev je t. i. nečista odškodninska denarna terjatev, ki se odmerja na dan izdaje sodne odločbe, v zamudo pa je tožena stranka prišla z dnem, ko je tožnik odškodnino zahteval.
Pritožnik je vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v katerem predlaga, naj sodišče izda sklep o dedovanju nepremičnine, ki je že zajeta v prvem, pravnomočnem sklepu o dedovanju.
S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati morebitnih napak prejšnjega sklepa o dedovanju ali izpodbijati vsebine dednega dogovora.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.
pravni interes za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - povrnitev pravdnih stroškov
Taksna obveznost za pritožbo nastane, ko je pritožba vložena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje glede ostalih zahtevkov ne vsebuje odločitve, na strani tožnika ni upravičenega pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano vmesno sodbo.
podjemna pogodba – pogodba o delu - skrite napake – grajanje napak – odprava napak – sprejem reklamacije
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi se s toženo stranko dogovorili o lepljenju talnih oblog. Zgolj zatrjevanje, da je bila tožena stranka seznanjena z lepljenjem, skladno z zgoraj obrazloženim, ne zadostuje. S tem ko je lastnost izvedenega posla (lahka zamenljivost oblog) razlog za naročilo takšnega posla, je jasno, da je delo, katerega rezultat takih pričakovanih lastnosti nima, opravljeno z napako.
Četudi je bilo jamstvo tožeče stranke jamčevalne narave in je toženo stranko pri učinkoviti notifikaciji napak vezal rok po 1. odstavku 634. člena OZ, ugotavljanje pravočasnosti grajanja napak v konkretnem primeru ni bilo potrebno. Neprerekana je namreč navedba tožene stranke, da sta se pravdni stranki leta 2005 dobili na objektu ter zamenjali eno ploščo z namenom, da se ugotovi, kako naj bi se plošče zamenjale. S tem ko je tožeča stranka, kljub morebitno prepoznemu grajanju, začela napako ugotavljati, obravnavati, je konkludentno sprejela podano reklamacijo tožene stranke in pristala, da se ugotovi, kakšno je stanje oblog. Zahteva za pravočasno grajanje napak je določena v korist izvajalca dela. Če ta svoje pravice ne uveljavlja in se z naročnikom dogovori drugače, je takšno ravnanje v skladu s splošnim načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) ter se izvajalec dela naknadno na potek jamčevalnega roka za notifikacijo napak ne more sklicevati.
Tudi če tožena stranka napak na delu tožeče ni v celoti odpravila, je do zneska po vnovčeni garanciji upravičena, saj je do prikrajšanja v njenem premoženju zaradi napak v izvedenem delu (škoda) že prišlo, ob ugotovljenih napakah bo le-te (še) lahko odpravila, ni pa dolžna sama vnaprej financirati stroškov odprave napak. Drugačno razumevanje je v nasprotju z namenom jamčevalnih zahtevkov, ki morajo omogočati učinkovito pravno varstvo naročnikovega interesa za pravilno izpolnitev. Naročnik lahko uveljavlja zahtevek za izplačilo denarnega zneska, v višini (ocenjenih) stroškov potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave napak še ni zagotovil.
zavarovanje pred odgovornostjo - odpoved zahtevku za odškodnino – odpoved proti delodajalcu
Zavarovalnica je za izplačilo odškodnine zavezana le, če je zavarovanec za škodo odgovoren, pri čemer je odgovornost zavarovalnice v vsakem primeru omejena z odgovornostjo zavarovanca; ta se presoja po merilih za odgovornost, ki jih določa odškodninsko pravo, t. j. po pravilih, ki urejajo razmerje med zavarovancem in oškodovancem. Oškodovanec npr. proti zavarovalnici nima zahtevka, če je odškodnino že prejel ali je bila škoda nadomeščena na podlagi kakšne druge reparacije. Ker se je tožeča stranka nasproti svojemu delodajalcu odpovedala vsem zahtevkom, delodajalčeva odškodninska odgovornost ne obstaja. Če ni delodajalčeve odškodninske odgovornosti, slednja ne obstaja niti proti zavarovalnici (toženi stranki), pri kateri je ta riziko zavarovan.