ZDR člen 128, 128/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 55.
plača – dodatek k plači – posebni pogoji dela – dokazno breme
Tožnik je za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, v skladu s panožno kolektivno pogodbo upravičen do dodatkov k plači za delo v popoldanski ali nočni izmeni, za nočno delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatke k plači mu je tožena stranka dolžna izplačati, saj v sodnem postopku ni dokazala, da jih je tožnik že prejel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058777
OZ člen 6, 569, 571, 571/1. ZPP člen 212.
posojilna pogodba - izročitev posojenih stvari - trditveno in dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je toženka s podpisom na posojilni pogodbi potrdila prejem celotnega posojila v denarju, je bilo na toženki breme, da dokaže, da je v resnici prejela manj.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – procesna sposobnost – subjektivna sprememba tožbe – soglasje
Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.
Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.
obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – obnovitveni razlogi - postopek zaradi motenja posesti
Razlogi za obnovo postopka zaradi motenja posesti so ožji od obnovitvenih razlogov, predvidenih za druge vrste postopka, krajši pa je tudi rok, v katerem jih je mogoče uveljavljati.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – enakovrednost dajatev - aleatornost
Če nujnih dedičev ni, je vprašanje enakovrednosti dajatev po pogodbi o dosmrtnem preživljanju irelevantno tudi v primeru, če stranki odstopita od načela aleatornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058518
ZPP člen 258, 261, 261/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 414. ZIZ člen 15, 53, 53/2, 56, 238f.
spor iz razmerij med starši in otroki - zaslišanje obeh pravdnih strank - načelo kontradiktornosti - enakost orožij - osebni stiki z otrokom - izvršitev odločbe o stikih - nedopustne novote - prekluzija - smiselna uporaba ZPP
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov po vložitvi ugovora oz. odgovora na ugovor v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno, pri čemer postopek izvršitve sodne odločbe o osebnih stikih ni nobena izjema.
Tudi v primeru, ko samo ena stranka predlaga svoje zaslišanje, je sodišče dolžno zaslišati še nasprotno stranko (čeprav ta svojega zaslišanja sploh ni predlagala).
delitev solastnine – procesna ovira za meritorno odločanje – res iudicata
Pravnomočno odločena stvar je procesna ovira, ki onemogoča meritorno obravnavanje. Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058752
ZOR člen 85, 85/2, 312, 313. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - učinki zastopanja
Samo upnikov pristanek na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določa 313. člen ZOR (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji), izključi uporabo 313. člena ZOR. Glede na to, da tožeča stranka ni umaknila zahtevka glede plačila glavnice in da se pravdni stranki nista dogovorili o drugačnem vračunavanju, kot izhaja nenazadnje tudi iz pritožbenih navedb, pa upnikovega pristanka na drugačno vračunavanje v konkretni zadevi ni bilo.
krajevna pristojnost – stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe – izključna krajevna pristojnost
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe pa se ravna po vrednosti spornega predmeta. Zato je lahko izključno krajevno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega je izvršilno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
izločitev dokazov - nepopolna vloga - predlog stranke za izvedbo dokaza – pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov
Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Glede na takšno določbo ZKP in ob upoštevanju dejstva, da je bil podan predlog za izločitev dopisa priče na list. št. 136 na glavni obravnavi, ki se je po prvi glavni obravnavi dne 15.4.2009 nadaljevala, pritožba zoper odločitev razpravljajoče sodnice, da se predlog zagovornika za izločitev dopisa priče zavrne kot neutemeljen, ni dovoljena.
76. člen ZKP res določa, kako sodišče ravna z vlogami in zapisniki, vendar mora sodišče pri ocenjevanju, ali gre za dovoljen ali za nedovoljen dokaz, upoštevati določila 83. člena ZKP, in ne navedeno določilo 76. člena ZKP. Obdolženi in njegov zagovornik imata ves čas postopka možnost podati predlog za ponovno zaslišanje priče v zvezi z navedbami, ki jih je priča podala v svoji vlogi, ki jo je pismeno posredovala po zaslišanju na sodišču.
Tožeča stranka je tožbo umaknila potem, ko ji je toženec plačal celotno vtoževano terjatev. Skladno z določilom 1. odstavka 158. člena ZPP mora v primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, pravdne stroške plačati tožena stranka.
ZPP člen 76, 76/1, 436, 436/2, 443, 452, 452/1, 453. OZ člen 190, 190/1, 346, 355, 355/2.
pravdna sposobnost - spor majhne vrednosti – nova dejstva in dokazi – verzijski zahtevek – zastaranje terjatve iz naslova verzije
Določbe postopka v sporu majhne vrednosti se uporabljajo tudi v primeru, ko gre za postopek na podlagi ugovora zoper plačilni nalog in sklep o izvršbi, če vrednost prerekanega dela ne presega 2.000,00 EUR.
Terjatev iz naslova verzije zastara v splošnem, petletnem zastaralnem roku.
pravni interes za pritožbo - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - povrnitev pravdnih stroškov
Taksna obveznost za pritožbo nastane, ko je pritožba vložena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje glede ostalih zahtevkov ne vsebuje odločitve, na strani tožnika ni upravičenega pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano vmesno sodbo.
podjemna pogodba – pogodba o delu - skrite napake – grajanje napak – odprava napak – sprejem reklamacije
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da bi se s toženo stranko dogovorili o lepljenju talnih oblog. Zgolj zatrjevanje, da je bila tožena stranka seznanjena z lepljenjem, skladno z zgoraj obrazloženim, ne zadostuje. S tem ko je lastnost izvedenega posla (lahka zamenljivost oblog) razlog za naročilo takšnega posla, je jasno, da je delo, katerega rezultat takih pričakovanih lastnosti nima, opravljeno z napako.
Četudi je bilo jamstvo tožeče stranke jamčevalne narave in je toženo stranko pri učinkoviti notifikaciji napak vezal rok po 1. odstavku 634. člena OZ, ugotavljanje pravočasnosti grajanja napak v konkretnem primeru ni bilo potrebno. Neprerekana je namreč navedba tožene stranke, da sta se pravdni stranki leta 2005 dobili na objektu ter zamenjali eno ploščo z namenom, da se ugotovi, kako naj bi se plošče zamenjale. S tem ko je tožeča stranka, kljub morebitno prepoznemu grajanju, začela napako ugotavljati, obravnavati, je konkludentno sprejela podano reklamacijo tožene stranke in pristala, da se ugotovi, kakšno je stanje oblog. Zahteva za pravočasno grajanje napak je določena v korist izvajalca dela. Če ta svoje pravice ne uveljavlja in se z naročnikom dogovori drugače, je takšno ravnanje v skladu s splošnim načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) ter se izvajalec dela naknadno na potek jamčevalnega roka za notifikacijo napak ne more sklicevati.
Tudi če tožena stranka napak na delu tožeče ni v celoti odpravila, je do zneska po vnovčeni garanciji upravičena, saj je do prikrajšanja v njenem premoženju zaradi napak v izvedenem delu (škoda) že prišlo, ob ugotovljenih napakah bo le-te (še) lahko odpravila, ni pa dolžna sama vnaprej financirati stroškov odprave napak. Drugačno razumevanje je v nasprotju z namenom jamčevalnih zahtevkov, ki morajo omogočati učinkovito pravno varstvo naročnikovega interesa za pravilno izpolnitev. Naročnik lahko uveljavlja zahtevek za izplačilo denarnega zneska, v višini (ocenjenih) stroškov potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave napak še ni zagotovil.
OZ člen 8, 8/1, 82, 82/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/3.
razlaga pogodb – razlaga spornih določil
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo “stroške davka na kapitalski dobiček zaradi prodaje nepremičnine“ plačal kupec. Tak dogovor pomeni, da bo znesek davka plačal kupec, ne pa, da bo davek plačal prodajalec, morebitne stroške v zvezi s plačilom davka (stroške banke, pošte, taks, kolkov, potrebnega časa in stroške poti ob samem morebitnem plačilu davka) pa kupec.