Ko je prvotoženec prodal nepremičnino drugotoženki, s tem pa tudi tožničin polovični delež, je postal neupravičeno obogaten za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožnici.
Oprostitev stroškov, tudi če je popolna, ne pomeni, da pravda za stranko ne pomeni nobenega stroškovnega tveganja.
dodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju – določitev preživnine – določitev stikov
Pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev so njegove koristi pogojene predvsem z vsestransko primernostjo te osebe v smeri njene zmožnosti omogočanja otroku zdrav telesni in duševni razvoj.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – procesna sposobnost – subjektivna sprememba tožbe – soglasje
Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.
Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058518
ZPP člen 258, 261, 261/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 414. ZIZ člen 15, 53, 53/2, 56, 238f.
spor iz razmerij med starši in otroki - zaslišanje obeh pravdnih strank - načelo kontradiktornosti - enakost orožij - osebni stiki z otrokom - izvršitev odločbe o stikih - nedopustne novote - prekluzija - smiselna uporaba ZPP
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov po vložitvi ugovora oz. odgovora na ugovor v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno, pri čemer postopek izvršitve sodne odločbe o osebnih stikih ni nobena izjema.
Tudi v primeru, ko samo ena stranka predlaga svoje zaslišanje, je sodišče dolžno zaslišati še nasprotno stranko (čeprav ta svojega zaslišanja sploh ni predlagala).
ZPP člen 80, 81, 81/5, 151, 151/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZDen člen 72, 72/2.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – poprava tožbe – napaka, ki je ni mogoče odpraviti – pravdni stroški
Pri tožbi, v kateri je kot tožeča stranka označena oseba, ki je že mrtva, gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. člena ZPP ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnik sposobnost biti stranka pridobil. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je tožnik.
oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju – upravni postopek - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks – poprava predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse je upravni, ne pravdni postopek.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – preživljanje otrok – odmera preživnine
Pri odmeri preživnine se po uveljavljeni sodni praksi poleg izkazanega zaslužka in splošnega premoženjskega stanja staršev upoštevajo tudi njihove možnosti za pridobivanje dohodkov. Upoštevati je treba možnosti za zaslužek v danem okolju, zlasti zavezančeve sposobnosti, upoštevajoč njegovo izobrazbo, strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje.
obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – obnovitveni razlogi - postopek zaradi motenja posesti
Razlogi za obnovo postopka zaradi motenja posesti so ožji od obnovitvenih razlogov, predvidenih za druge vrste postopka, krajši pa je tudi rok, v katerem jih je mogoče uveljavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058752
ZOR člen 85, 85/2, 312, 313. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - učinki zastopanja
Samo upnikov pristanek na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določa 313. člen ZOR (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji), izključi uporabo 313. člena ZOR. Glede na to, da tožeča stranka ni umaknila zahtevka glede plačila glavnice in da se pravdni stranki nista dogovorili o drugačnem vračunavanju, kot izhaja nenazadnje tudi iz pritožbenih navedb, pa upnikovega pristanka na drugačno vračunavanje v konkretni zadevi ni bilo.
ZPP člen 76, 76/1, 436, 436/2, 443, 452, 452/1, 453. OZ člen 190, 190/1, 346, 355, 355/2.
pravdna sposobnost - spor majhne vrednosti – nova dejstva in dokazi – verzijski zahtevek – zastaranje terjatve iz naslova verzije
Določbe postopka v sporu majhne vrednosti se uporabljajo tudi v primeru, ko gre za postopek na podlagi ugovora zoper plačilni nalog in sklep o izvršbi, če vrednost prerekanega dela ne presega 2.000,00 EUR.
Terjatev iz naslova verzije zastara v splošnem, petletnem zastaralnem roku.
Tožeča stranka je tožbo umaknila potem, ko ji je toženec plačal celotno vtoževano terjatev. Skladno z določilom 1. odstavka 158. člena ZPP mora v primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, pravdne stroške plačati tožena stranka.
krajevna pristojnost – stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe – izključna krajevna pristojnost
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe pa se ravna po vrednosti spornega predmeta. Zato je lahko izključno krajevno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega je izvršilno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
izločitev dokazov - nepopolna vloga - predlog stranke za izvedbo dokaza – pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov
Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Glede na takšno določbo ZKP in ob upoštevanju dejstva, da je bil podan predlog za izločitev dopisa priče na list. št. 136 na glavni obravnavi, ki se je po prvi glavni obravnavi dne 15.4.2009 nadaljevala, pritožba zoper odločitev razpravljajoče sodnice, da se predlog zagovornika za izločitev dopisa priče zavrne kot neutemeljen, ni dovoljena.
76. člen ZKP res določa, kako sodišče ravna z vlogami in zapisniki, vendar mora sodišče pri ocenjevanju, ali gre za dovoljen ali za nedovoljen dokaz, upoštevati določila 83. člena ZKP, in ne navedeno določilo 76. člena ZKP. Obdolženi in njegov zagovornik imata ves čas postopka možnost podati predlog za ponovno zaslišanje priče v zvezi z navedbami, ki jih je priča podala v svoji vlogi, ki jo je pismeno posredovala po zaslišanju na sodišču.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0058772
ZNP, člen 1, 35, 35/1, 118, 118/3. ZPP člen 315, 315/1. SPZ člen 70, 70/2.
delitev solastnine – vmesni sklep – fizična delitev - pravna delitev – spor o deležih – napotitev na pravdo
Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - narava odškodninske obveznosti - valorizacija odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - obvezna zavarovanja v prometu
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ni čista denarna terjatev, ampak predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznano utrpelo nepremoženjsko škodo in se odmerja po cenah na dan izdaje sodne odločbe. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačanega zneska na enak način, to je z valorizacijo.
Ne drži sicer, da bi bilo potrebno uporabiti 27. člen ZOZP, ki določa, da toženka ne more priti v zamudo pred iztekom treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek. Omenjena določba je vstopila v veljavo z novelo ZOZP-D dne 27.06.2007, uporablja pa se le za nesreče, ki se zgodijo od uveljavitve te novele dalje. Ker se je obravnavana nesreča zgodila pred tem, specialne ureditve ni mogoče uporabiti. Zamudo tožene stranke je potrebno opredeliti glede na določila OZ in izoblikovano sodno prakso. Tako zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje, to je od dne, ko je toženo stranko opomnil na plačilo.
Enako velja tudi za denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode (3. točka načelnega pravnega mnenja). Tožnikova terjatev je t. i. nečista odškodninska denarna terjatev, ki se odmerja na dan izdaje sodne odločbe, v zamudo pa je tožena stranka prišla z dnem, ko je tožnik odškodnino zahteval.
Pritožnik je vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v katerem predlaga, naj sodišče izda sklep o dedovanju nepremičnine, ki je že zajeta v prvem, pravnomočnem sklepu o dedovanju.
S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati morebitnih napak prejšnjega sklepa o dedovanju ali izpodbijati vsebine dednega dogovora.