CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058777
OZ člen 6, 569, 571, 571/1. ZPP člen 212.
posojilna pogodba - izročitev posojenih stvari - trditveno in dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je toženka s podpisom na posojilni pogodbi potrdila prejem celotnega posojila v denarju, je bilo na toženki breme, da dokaže, da je v resnici prejela manj.
obnova postopka – razlogi za obnovo postopka – obnovitveni razlogi - postopek zaradi motenja posesti
Razlogi za obnovo postopka zaradi motenja posesti so ožji od obnovitvenih razlogov, predvidenih za druge vrste postopka, krajši pa je tudi rok, v katerem jih je mogoče uveljavljati.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – procesna sposobnost – subjektivna sprememba tožbe – soglasje
Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.
Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 151, 151/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZDen člen 72, 72/2.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – poprava tožbe – napaka, ki je ni mogoče odpraviti – pravdni stroški
Pri tožbi, v kateri je kot tožeča stranka označena oseba, ki je že mrtva, gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. člena ZPP ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnik sposobnost biti stranka pridobil. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je tožnik.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti voženj, ne da bi bil opredeljen namen voženj ali prevozna sredstva, s katerimi so se vožnje opravljale, ni dovolj določen.
Glede na to, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je dejansko izvrševala celo priposestvovalno dobo, mora biti v tožbenem zahtevku in v izreku sodbe to natančno določeno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne poškodbe – merila za določitev višine
Za oškodovanca, ki je utrpel zlom čolnička levega zapestja, obtolčenino dela trupa ter poškodbo vratnih mišic, je primerna odškodnina 5 povprečnih plač.
Ko je prvotoženec prodal nepremičnino drugotoženki, s tem pa tudi tožničin polovični delež, je postal neupravičeno obogaten za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožnici.
Oprostitev stroškov, tudi če je popolna, ne pomeni, da pravda za stranko ne pomeni nobenega stroškovnega tveganja.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – izbris zaznambe izvršbe – vezanost na izvršilni postopek
Če bo terjatev plačana ter če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058752
ZOR člen 85, 85/2, 312, 313. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - učinki zastopanja
Samo upnikov pristanek na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določa 313. člen ZOR (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji), izključi uporabo 313. člena ZOR. Glede na to, da tožeča stranka ni umaknila zahtevka glede plačila glavnice in da se pravdni stranki nista dogovorili o drugačnem vračunavanju, kot izhaja nenazadnje tudi iz pritožbenih navedb, pa upnikovega pristanka na drugačno vračunavanje v konkretni zadevi ni bilo.
Tožeča stranka je tožbo umaknila potem, ko ji je toženec plačal celotno vtoževano terjatev. Skladno z določilom 1. odstavka 158. člena ZPP mora v primeru, ko je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, pravdne stroške plačati tožena stranka.
krajevna pristojnost – stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe – izključna krajevna pristojnost
V 63. členu ZPP je predpisana izključna krajevna pristojnost na podlagi atrakcije k izvršilnemu ali stečajnemu sodišču. Stvarna pristojnost pri sporih iz izvršbe pa se ravna po vrednosti spornega predmeta. Zato je lahko izključno krajevno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega je izvršilno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
izločitev dokazov - nepopolna vloga - predlog stranke za izvedbo dokaza – pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov
Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Glede na takšno določbo ZKP in ob upoštevanju dejstva, da je bil podan predlog za izločitev dopisa priče na list. št. 136 na glavni obravnavi, ki se je po prvi glavni obravnavi dne 15.4.2009 nadaljevala, pritožba zoper odločitev razpravljajoče sodnice, da se predlog zagovornika za izločitev dopisa priče zavrne kot neutemeljen, ni dovoljena.
76. člen ZKP res določa, kako sodišče ravna z vlogami in zapisniki, vendar mora sodišče pri ocenjevanju, ali gre za dovoljen ali za nedovoljen dokaz, upoštevati določila 83. člena ZKP, in ne navedeno določilo 76. člena ZKP. Obdolženi in njegov zagovornik imata ves čas postopka možnost podati predlog za ponovno zaslišanje priče v zvezi z navedbami, ki jih je priča podala v svoji vlogi, ki jo je pismeno posredovala po zaslišanju na sodišču.
ZPP člen 76, 76/1, 436, 436/2, 443, 452, 452/1, 453. OZ člen 190, 190/1, 346, 355, 355/2.
pravdna sposobnost - spor majhne vrednosti – nova dejstva in dokazi – verzijski zahtevek – zastaranje terjatve iz naslova verzije
Določbe postopka v sporu majhne vrednosti se uporabljajo tudi v primeru, ko gre za postopek na podlagi ugovora zoper plačilni nalog in sklep o izvršbi, če vrednost prerekanega dela ne presega 2.000,00 EUR.
Terjatev iz naslova verzije zastara v splošnem, petletnem zastaralnem roku.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba pravil upravnega postopka
Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.
ZPSPP člen 22. ZOR člen 210, 371. ZDoh člen 15, 15/5, 75. ZDen člen 72. ZPP člen 82, 83.
neupravičena obogatitev – verzija – uporaba tuje stvari v svojo korist – zastaranje – vlaganje v poslovni prostor - uporaba poslovnega prostora – izračun nadomestila – vprašanje odštevanja davščin – imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika
Pri izračunu nadomestila za uporabo od najemnine ni potrebno odšteti davščine, ki so povezane z donosi od nepremičnin. Tožniki bodo morali plačati dohodnino, ko bodo od toženca prejeli nadomestilo za uporabo.
Toženec lahko zahteva povračilo vloženih sredstev v obdobju, ko ni imel veljavno sklenjene najemne pogodbe, le na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Če ni drugače dogovorjeno, je po utrjenem stališču sodne prakse te zahtevke mogoče uveljavljati šele potem, ko uporabnik izgubi posest, torej takrat, ko izroči poslovni prostor lastniku. Ker toženec ni zatrjeval, da bi poslovni prostor že izročil tožeči stranki in tudi ne, da bi bilo dogovorjeno, da ima pravico do povračila investicij pred njegovo vrnitvijo, glede obogatitvenega zahtevka ni zmogel niti trditvenega bremena. Njegova tožba je zato že iz tega razloga nesklepčna.
ZPP-D člen 130, 130/2. ZPP člen 367, 367/4, 428, 428/4.
dovoljenost revizije – dopustnost revizije – novela ZPP – D – uporaba pravil novele ZPP - D
Če je bila pred uveljavitvijo novele ZPP – D, ki je pričela veljati 1.10.2008, na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, torej po ZPP pred uveljavitvijo ZPP – D. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločilo dne 3.3.2008, to je pred uveljavitvijo ZPP – D. Pri tem je irelevantno, da je pritožbeno sodišče pozneje odločbo sodišča prve stopnje spremenilo, saj bi na uporabo določb ZPP-D vplivala le odločitev pritožbenega sodišča, da se odločitev sodišča prve stopnje razveljavi.