oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – pravica do enakega sodnega varstva
Če je sodišče v drugi zadevi postopalo stranki v korist kljub drugačnim, povsem jasnim zakonskim določbam, to še ne pomeni, da je bila z odločanjem ob pravilni uporabi zakona kršena ustavna pravica do enakega sodnega varstva.
Tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožnik, ki se je občasno vozil na delo iz drugega kraja, kot je bilo njegovo prebivališče, ravnal z goljufivim namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist v višini razlike med izplačanimi potnimi stroški in dejanskimi potnimi stroški, zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja goljufije, ni utemeljena.
Ko je bil vložen izvršilni predlog, parcela št. 2485/2 ni obstajala. Sodišče s tem sklepom ni popravilo svoje očitne pisne ali računske pomote, temveč odpravilo napako, ki jo je upnik zagrešil v predlogu za izvršbo v zvezi z identiteto predmeta izvršbe.
ZUJIK člen 45. ZJU člen 24, 24/5, 24/6, 25, 39, 39/1, 155. ZUP člen 215. ZPP člen 116, 117, 117/2, 1173.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni zavod - kultura - sodno varstvo - pravni pouk - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje
Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je zaposlen v javnem zavodu, ne gre za upravni postopek in odločanje z upravno odločbo. Zaradi tega tudi določbe ZUP glede posledic napačnega pravnega pouka v takšni odločbi ni mogoče uporabiti.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – preživnina – porazdelitev preživninskega bremena – dodelitev otroka v vzgojo in oskrbo
Sin pravdnih strank je tekom trajanja pritožbenega postopka postal polnoleten. Odločanje o tem, komu naj se dodeli v vzgojo in oskrbo, je zato postalo nesmiselno.
Na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati pritožbena trditev, da naj bi znašal odstotek toženčevega dohodka napram tožnici nekaj odstotkov manj, kot je izračunalo sodišče.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register
Za začetek teka stečajnega postopka velja datum 12.6.2003, saj ima lahko prekinitev postopka zaradi izbrisa dolžnika M. d.o.o. z dne 19.6.2003 za posledico le prenehanje teka vseh rokov določenih za pravdna dejanja. Dokler traja prekinitev postopka sicer sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, vendar roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči v skladu s pravili predpisanimi v 4. in 5. odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Navedeno pa ne pomeni, da je bil stečajni postopek začet nad družbo M d.o.o. šele potem, ko je bil postopek nadaljevan.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 158, 158/2.
odškodnina – poškodba pri delu – domača žival – imetnik
Pojem „imetnik domače živali“ je širši od pojma „lastnik domače živali“, v konkretnem primeru pa zajema tudi drugotoženo stranko, pri kateri je pes varoval objekt (s tem je bila seznanjena in je soglašala s takšnim načinom varovanja). Podana je njena odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela s strani psa ob vhodu v delovišče, ker ni uspela dokazati, da je tožnici zagotovila varno pot do delovišča oziroma da je storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank, to pa pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 153, 153/3.
odškodnina – poškodba pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel na svojem delovnem mestu, ko je čistil pomični trak, na katerem se je nabiral led in sneg, in mu je zaradi slabih vremenskih razmer in poledenelosti traku spodrsnilo, je podana objektivna odgovornost tožene stranke, saj je delo za pomičnim trakom šteti za nevarno dejavnost.
Ker je tožnik ravnal neprevidno, lahkomiselno in v nasprotju z navodili delodajalca, je podana deljena odgovornost za škodo, pri kateri soprispevek tožnika znaša 20 %.
izločitev sodnika – zahteva za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Ker je tožnik izločitev zahteval šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče pravilno zahtevo zavrglo.
Ni utemeljen pritožben očitek, da bi moralo sodišče dovoliti zahtevo za izločitev, ker je pritožnik izločitev predlagal že v pritožbi zoper sodbo na podlagi odpovedi, saj je bila tudi ta zahteva že prepozna.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – datum prenehanja delovnega razmerja – izrek sodbe
Če se sodišče odloči za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, mora v izreku sodbe navesti datum prenehanja delovnega razmerja (ki ne sme pasti v obdobje po datumu odločitve sodišča prve stopnje).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do obrambe
Kljub temu, da je tožnik opravičil odsotnost z zagovora z bolniškim staležem (ne da bi pri tem navedel pomembne okoliščine in podal ustrezne dokaze), ni mogoče šteti, da mu tožena stranka, ki zagovora ni prestavila, ni omogočila pravice do obrambe. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
ZZZPB člen 53, 53/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 109.
plača – dodatek za terensko delo – brezposelna oseba – javna dela
Kljub temu da zakon za brezposelne osebe, ki so vključene v javna dela, ne ureja pravice do povračila stroškov v zvezi z delom, ki nastanejo ob napotitvi na delo izven kraja sedeža zavoda in stalnega prebivališča (ampak le pravico do povračilo stroškov prevoza na delo in stroškov prehrane med delom), je treba smiselno uporabiti določbe zakona oziroma o kolektivnih pogodb o terenskem dodatku, saj gre za razmerje, ki je podobno delovnemu razmerju. To pomeni, da je tožnica, ki je opravljala takšno delo, upravičena do vtoževanega dodatka.
Pogoj za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki oziroma njenemu pooblaščencu. Pri tem je treba upoštevati standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki se zahteva od odvetnika. V konkretni zadevi je pooblaščenka na začetek naroka čakala pred sobo 115 (prvo nadstropje sodišča), čeprav se je narok - kot je jasno razvidno iz vabila – opravljal v sobi 015, kar pa ni opravičljiva zmota.
ZJU člen 24, 24/4, 111, 111/2, 120, 120/1, 143, 143/1.
javni uslužbenec – delovna ocena – sodno varstvo
Pri odločanju o sprejeti delovni oceni gre za odločanje o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja, saj delovna ocena neposredno vpliva na pravico uradnika do napredovanja v naziv in na začetek postopka za ugotavljanje nesposobnosti, zaradi česar je po zahtevi za preizkus ocene pred komisijo in pritožbi na komisijo za delovna razmerja dopustno sodno varstvo.
ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1.
javni uslužbenec – povračilo stroškov prevoza na delo
Tožena stranka je tožnici zakonito za del poti na delo priznala kilometrino v kombinaciji z javnim prevozom, saj bi bila dražja varianta tista, po kateri bi za celotno pot uporabila javni prevoz.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020818
KZ člen 221, 221/1. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 33, 33/1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - razdružitev postopka - odstop zadeve
Okrožno sodišče, pred katerim je pred razdružitvijo tekel kazenski postopek zoper obdolženega V.S. za kaznivo dejanje iz pristojnosti Okrajnega sodišča, ki v sklepu ni odločilo, da se izločeni postopek odstopi drugemu stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, temveč, da ga bo dokončalo samo, ne more z uporabo določbe prvega odstavka 33. člena ZKP preko zunajobravnavnega senata doseči izdaje novega sklepa o odstopu kazenske zadeve (spisa) Okrajnemu sodišču, in s tem spremembe sprejete odločitve v sklepu, ki je zavezujoča.
O poočitvi stvarne služnosti pri gospodujočem zemljišču odloči sodišče, ki odloča o stvarni služnosti, čeprav se gospodujoče zemljišče ne nahaja na njegovem območju in tudi v primeru, da predlog za vpis stvarne služnosti predloga za poočitev ne vsebuje (saj gre za vpis po uradni dolžnosti). Zato ni zakonske podlage, da je sodišče pozvalo predlagatelja, da naknadno priloži še fotokopijo listine za drugo krajevno pristojno sodišče.
tekst :
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 6.3.2009 in sklep z dne 23.4.2007 razveljavita ter vrne zadeva v ponovno odločanje.
Dovoli se izbris vpisov, ki so bili napravljeni na podlagi teh sklepov, izbris zaznambe zavrženja predloga in ponoven vpis plombe.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice, ki ga je vložila zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 23.4.2007, opr. št. Dn. 542/2007 o zavrženju vknjižbe služnostne pravice, kot neutemeljen.
Zoper sklep o zavrnitvi ugovora vlaga pritožbo predlagateljica in navaja, da vztraja pri razlogih, ki jih je navedla že v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 23.4.2007. Z zemljiškoknjižnim predlogom je predlagala zgolj vknjižbo služnostne pravice v obsegu, kot izhaja iz zemljiškoknjižnega dovolila, predlog je bil vložen pred pristojnim sodiščem, to je sodiščem, ki je po 126. členu Zakona o zemljiški knjigi krajevno pristojno za odločanje o predlaganem vpisu. Sodišče je s svojo zahtevo po dodatnem izvodu listine kršilo določbo 7. odstavka 142. člena ZZK-1, saj je to določilo napačno tolmačilo, hkrati pa je zavrglo predlog o tistem, kar je predlagatelj predlagal in za kar je sodišče tudi pristojno. Zavrženje bi se lahko nanašalo le na tisti del, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. 2. odstavek 145. člena ZZK-1 nedvomno potrjuje stališče predlagateljice, saj določa, da se zavrže predlog le v tistem delu, ki se nanaša na vpise, v katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče in zato predloga v delu, v katerem se zahteva vknjižba služnosti, ni mogoče zavreči. Pritožnica opozarja tudi na to, da je poočitev pomožni vpis, ki se izvede po uradni dolžnosti, torej brez sodelovanja predlagatelja ali kogarkoli in da je podlaga za poočitev sklep Okrajnega sodišča v Litiji, ne pa listina, katere prepis je sodišče zahtevalo od predlagateljice. Opozarja tudi na dosedanjo prakso, ki obstaja v zvezi z vknjižbo služnostne pravice in poočitvijo takih vpisov, ki je drugačna od izpodbijane odločitve. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da odloča o poočitvi stvarne služnosti pri gospodujočem zemljišču tisto sodišče, ki odloča o stvarni služnosti, torej Okrajno sodišče v Litiji. Glede na to je še dodatno nerazumljiva zahteva po dodatnem prepisu listine, saj to listino sodišče že ima, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je ne potrebuje, saj o poočitvi ne bo odločalo. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter sklepa zemljiškoknjižnega referenta in vračilo zadeve v ponovno odločanje ter hkrati izbris vseh vpisov, ki so nastali zaradi izpodbijanih sklepov ter ponoven vpis plombe.
Pritožba je utemeljena.
Po 118. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se v zemljiški knjigi pri gospodujoči nepremičnini poočiti povezava med vpisom stvarne služnosti, ki je vknjižena pri služeči nepremičnini . O poočitbi, ki je po 114. členu ZZK-1 pomožni vpis, odloči po 3. odstavku 118. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, če dovoli vpis, v zvezi s katerim se ta poočitba vpiše. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, o poočitvi stvarne služnosti pri gospodujočem zemljišču, glede na citirano določilo 3. odstavka 118. člena ZZK-1, odloči sodišče, ki odloča o stvarni služnosti, čeprav se gospodujoče zemljišče ne nahaja na njegovem območju in tudi v primeru, da predlog za vpis stvarne služnosti predloga za poočitev ne vsebuje (saj gre za vpis po uradni dolžnosti). Glede na to, da je predlagateljica svoj predlog vložila pri krajevno pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču in je predlogu priložila tudi listino, ki je podlaga za predlagani vpis, zato ni bilo nobene zakonske podlage za to, da je sodišče na podlagi 7. odstavka 142. člena v zvezi z 144. in 145. členom ZZK-1 pozvalo predlagateljico, da naknadno priloži še fotokopijo listine za drugo krajevno pristojno sodišče v Ljubljani. Zakon namreč obveznost, da predlagatelj priloži predlogu še ustrezno število prepisov listine (in ne fotokopij) predvideva le v primeru, da se s predlogom zahtevajo vpisi, o katerih so pristojna odločati druga zemljiškoknjižna sodišča, ne predvideva pa tega za primer pomožnega vpisa, ki se ne izvede na predlog ampak po uradni dolžnosti in o katerem vedno odloča isto sodišče, ki odloča o glavnem vpisu. Če je torej sodišče krajevno pristojno za glavni vpis, je pristojno tudi za poočitbo in do situacije, ki jo predvideva 7. odstavek 142. člena sploh ne more priti. Da je takšna razlaga pravilna kaže tudi določilo 145. člena ZZK-1 , ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižni predlog v delu, v katerem se nanaša na vpise, o katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče, v primeru neupoštevanja 7. odst. 142. člena (in neupoštevanju sklepa o dopolnitvi predloga) zavrže. V konkretnem primeru je za odločanje tako o glavnem kot pomožnem vpisu pristojno isto sodišče in uporaba te sankcije zato sploh ne pride v poštev. V primeru poočitbe služnosti je popolnoma jasno, da se poočitev izvrši, če se dovoli glavni vpis in obratno, ne more pa se dovoliti glavni vpis in „zavreči“ pomožni vpis, o katerem se odloči po uradni dolžnosti, ne glede na to, da ga izvede drugo zemljiškoknjižno sodišče. To je bilo očitno tudi stališče sodišča prve stopnje, ki pa je nato, namesto da bi o predlogu odločilo, celoten predlog zavrglo, torej tudi v delu, ki se nanaša na glavni vpis in za katerega ni dvoma, da je o njem pristojno odločati in ga tudi izvesti.
Ker sta torej sklep zemljiškoknjižne referentke o zavrženju zemljiškoknjižnega predloga ter sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora zoper ta sklep glede na opisano nepravilna, je pritožbeno sodišče na podlagi 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in razveljavilo tako izpodbijani sklep kot sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Hkrati je dovolilo tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi obeh sklepov, izbris zaznambe zavrženja vpisa in ponoven vpis plombe.