stvarna pristojnost sodišča – neupravičena obogatitev – najemno razmerje
Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZDKG člen 12, 13, 14, 14/1. ZDKZK člen 3, 3/4, 3/8.
zaščitena kmetija – pridobitev statusa zaščitene kmetije – dediščinska tožba – delitev kmetije po delih – odlok o določitvi kmetij
Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, predlagati skupščini občine njegovo uskladitev z občinskim prostorskim planom in merili, ki so določena z zakonom. Kmetija ne izgubi svoj posebni status, v kolikor navedeni akti niso sprejeti vsakih pet let.
Vpisi v javne knjige niso konstitutivnega pomena, da kmetija pridobi zaščiten status. Tovrstni vpisi so le deklaratorne narave, konstitutivnega pomena pa so Odlok oziroma odločba upravnega organa.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi - pravočasne navedbe – pravočasnost trditev in dokazov – prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih (dodatnih ali prepoznih) vlogah ( 453. člen ZPP).
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0058761
ZASP člen 21, 146, 146-2, 147, 158, 159. OZ člen 198, 347. ZOR člen 219.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitev
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.
osebna vročitev – fikcija vročitve – vročanje na naslovu prebivališča – dejansko bivanje naslovnika - nepravilna vročitev
Vročitev je pravilno opravljena, če se opisani postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča toženca. Za pravilno vročitev je odločilno, kje toženec dejansko živi, in ne, kje ima toženec prijavljeno (stalno ali začasno) prebivališče. Prav navedena okoliščina pa je bila odločilna pri ugotavljanju pravilne vročitve tožbe tožencu.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je zakonska zveza trajala preko 30 let, zakonca otrok nista imela, dohodek je ustvarjal izključno mož, žena pa je skrbela za urejen dom in možu znatno pomagala pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti vse do doktorata, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prispevek žene na skupnem premoženju tretjinski.
ZPP člen 457, 457/1, 457/2, 457/3. ZPP-D člen 130.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – prehodne določbe ZPP-D v zvezi s sporom majhne vrednosti – vodenje spora majhne vrednosti po določbah rednega postopka
Sodišče do 1. oktobra 2008 predmetnega spora ni moglo voditi po specialnih določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, zato so vsa pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena (razpis poravnalnega naroka, odsotnost procesnih opozoril). Pa tudi sicer je potrebno dodati, da določbe rednega pravdnega postopka zagotavljajo sodno presojo z višjo stopnjo materialne resnice, s tem pa tudi večjo varstvo pravic pravdnih strank, zaradi česar sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – pravni standard neznatne škode
Kljub temu da upnik nevarnosti uveljavitve terjatve ni dolžan dokazovati, mora interes oz. podlaga za izdajo začasne odredbe obstajati – začasna odredba mora služiti namenu, zaradi katerega je predvidena – zagotavljati učinkovito sodno varstvo in dejansko izvrševanje človekovih pravic. Tožnik ne zatrjuje, da bi razpolaganje z nepremičnino povzročilo toženčevo plačilno nesposobnost ali znatno otežilo realizacijo njegove terjatve, zato je pravni standard neznatne škode ustrezno vsebinsko napolnjen in uporabljen.
Restriktiven pristop pri dovolitvi začasne odredbe terja tudi dejstvo, da vsebina začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom - tožnik zahteva zavarovanje denarne terjatve, s predlogom za izdajo začasne odredbe pa skuša doseči prepoved odsvojitve in obremenitve solastninskih deležev na nepremičninah.