identično dejansko stanje – zastaranje pregona – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
S sodno odločbo sodnika za prekrške, na katero se sklicuje pritožnik, o zadevi ni bilo meritorno odločeno, ampak je bil postopek zaradi zastaranja pregona ustavljen s sklepom. Tudi v primeru, da bi bil pritožnik v danem primeru oproščen, (pravdno) sodišče prve stopnje na takšno odločitev ni vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058718
ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.
Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija avtorja – običajen avtorski honorar – predelava avtorskega dela – običajna dosegljivost avtorja – poseg v moralno avtorsko pravico
Če je bilo avtorsko delo narejeno v delovnem razmerju, materialna avtorska pravica ni prešla na tožnikovega delodajalca. Materialne avtorske pravice se od avtorja ne prenesejo na delodajalca, ampak so le obremenjene s pravicami delodajalca. Če pa tretje osebe kršijo avtorske pravice, je tudi avtor tisti, ki je legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Lastnik mora predelavo avtorskega dela prednostno ponuditi prvotnemu avtorju, če je ta živ in običajno dosegljiv. Dejstva, da je avtor upokojen, pa ni mogoče interpretirati, da zato običajno ni dosegljiv.
Ker je predmet varovanja tako moralnih kot tudi materialnih avtorskih pravic omejen na izvedbo fasadne obloge in izvedbo zunanjega panoramskega dvigala, kot je bil ugotovljen poseg v avtorsko delo, se kot običajen honorar lahko upoštevalo samo tisti honorar, do katerega bi bila tožnika upravičena v zvezi s predelavo fasade in izgradnjo panoramskega dvigala, ne pa drugih stvaritev, ki niso predmet varovanja avtorskih pravic.
Poseg v moralno avtorsko pravico sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda. Predstavlja lahko le pravnorelevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Namen pravnih pravil o odgovornosti za stvarne napake je varstvo tistega interesa kupca, zaradi katerega je prodajno pogodbo sklenil – to je interesa za pravilno izpolnitev, in pa varstvo načela enake vrednosti dajatev, kot temeljnega načela dvostranskih (odplačnih) pogodb. Medtem ko sta jamčevalna zahtevka za odpravo napak oziroma za povrnitev stroškov odprave napak in za izročitev drugih stvari namenjena zlasti zaščiti kupčevega interesa za pravilno izpolnitev, služi zahtevek za znižanje kupnine zlasti varstvu načela enake vrednosti dajatev Razlogi, zaradi katerih je bilo vozilo prodano za nižjo ceno od njegove tržne vrednosti, niso odločilni, pač pa zgolj razmerje med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058701
ZD člen 123, 123/1, 216, 223. ZDen člen 78, 78/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 46, 150, 150/1-2. ZPP člen 181, 181/3. SPZ člen 41.
dediščinska tožba – novi dedič – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – pravni interes
Podlago za upravičenje tožnikov (v zapuščinskem postopku prezrtih dedičev) zoper tožence do vpisa lastninske pravice predstavlja tudi že pravnomočni sklep o dedovanju (deklaratorni naslov za vpis lastninske pravice na njihovo ime v zemljiški knjigi). V zapuščinskem postopku prezrti dediči izkazujejo pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, s katero terjajo ugotovitev, da so dediči po pokojnem zapustniku, tudi v primeru, če dajatvenega zahtevka ne bi uveljavili oziroma bi se postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek morebiti izkazal kot neutemeljen. Le z ugotovitveno tožbo (vmesnim ugotovitvenim zahtevkom) si stranka lahko zagotovi pravnomočno odločitev tudi o obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.
ZOR člen 26, 28, 73, 361, 371. SZ člen 26, 39, 56. ZD člen 123, 123/1, 132. SPZ člen 41. ZDen člen 78.
pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe - smrt najemnika - realizirana pogodba - oblika pogodbe – konvalidacija pogodbe
To, da rok v SZ ni bil določen, ne pomeni, da pravica terjati sklenitev najemne pogodbe ne zastara, ampak zgolj to, da je uveljavitev takšnega zahtevka omejena s splošnim zastaralnim rokom na podlagi 371. člena ZOR, ki je veljal v času nastanka tega obligacijskega razmerja.
Veljavna je lahko tudi pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, če so izpolnjeni pogoji po 73. členu ZOR, vendar pa mora biti pogodba najprej sklenjena, šele nato lahko konvalidira.
OZ člen 153, 165, 175, 179, 179/1, 179/2, 206, 299, 299/1,776, 776/1.
objektivna odgovornost – pešec - prometna nesreča – deljena odgovornost - prispevek pešca – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti- obresti od premoženjske škode – limit in renta - tek obresti
Iste razloge je v določenih primerih mogoče upoštevati tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot pri odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – pravni standard neznatne škode
Kljub temu da upnik nevarnosti uveljavitve terjatve ni dolžan dokazovati, mora interes oz. podlaga za izdajo začasne odredbe obstajati – začasna odredba mora služiti namenu, zaradi katerega je predvidena – zagotavljati učinkovito sodno varstvo in dejansko izvrševanje človekovih pravic. Tožnik ne zatrjuje, da bi razpolaganje z nepremičnino povzročilo toženčevo plačilno nesposobnost ali znatno otežilo realizacijo njegove terjatve, zato je pravni standard neznatne škode ustrezno vsebinsko napolnjen in uporabljen.
Restriktiven pristop pri dovolitvi začasne odredbe terja tudi dejstvo, da vsebina začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom - tožnik zahteva zavarovanje denarne terjatve, s predlogom za izdajo začasne odredbe pa skuša doseči prepoved odsvojitve in obremenitve solastninskih deležev na nepremičninah.
osebna vročitev – fikcija vročitve – vročanje na naslovu prebivališča – dejansko bivanje naslovnika - nepravilna vročitev
Vročitev je pravilno opravljena, če se opisani postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča toženca. Za pravilno vročitev je odločilno, kje toženec dejansko živi, in ne, kje ima toženec prijavljeno (stalno ali začasno) prebivališče. Prav navedena okoliščina pa je bila odločilna pri ugotavljanju pravilne vročitve tožbe tožencu.
Pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Bistveno je le, ali do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka (1. odst. 158. čl. ZPP).
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo policista – povečana nevarnost
Tožnik ravnanja posameznikov ni mogel nadzorovati, sam dogodek pa je predstavljal povečano nevarnost, kar je podlaga za obstoj objektivne odgovornosti zavarovanke tožene stranke. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo. Delo s povečano nevarnostjo postane šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le-to vsebuje elemente povečane nevarnosti.
skupno premoženje - posebno premoženje - darila zakoncev – darilo, dano zakoncu
Po presoji pritožbenega sodišča pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je potrebno šteti darilo, dano v letu 1996 toženki s strani njene matere, v korist obeh zakoncev. Res je sodna praksa zavzela stališče, da se pri presoji višine deležev na skupnem premoženju darila ali pomoč v delu, dana s strani sorodnikov ali prijateljev enega od zakoncev, štejejo tudi v korist drugega zakonca, vendar pa to velja le za manjša darila ali prispevke. Nikakor pa ni mogoče šteti, da bi darilo hiše, ki je po obstoječi cenitvi v letu 1996 predstavljala 70 % vrednosti hiše po stanju v letu 2004 (106.088,85 EUR v letu 1996 in 150.948,09 EUR v letu 2004), pri čemer ni upoštevana niti vrednost zemljišča niti vrednost kozolca, kar je bilo tudi predmet darila, bilo mogoče avtomatično obravnavati v korist tožnika le zato, ker je bil toženkin zakonec.
motenje posesti - odtujitev stvari med pravdo - posestno varstvo - vrnitev odvzete stvari
S tem ko je tožnik tožencu rekel, da lokal ne gre, da ne dobi natakaric, in nato izročil ključe tožencu, ta pa je to sprejel, nato pa ga še obvestil, da so ostali ključi v lokalu, je opustil posest gostinskega lokala, saj je prenehal izvrševati dejansko oblast na nepremičnini.
Dejstvo, da je toženec med pravdo nepremičnino, ki je predmet posestne pravde, odtujil tretji osebi, je v tej pravdi pravno relevantno dejstvo, zaradi katerega ni mogoče odrediti vrnitve odvzete stvari oz. zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kar pa je namen posestnega varstva.
Pogoj za utemeljenost obogatitvenega zahtevka po ZOR je, da je nasprotna stran okoriščena. Program za toženke ni imel nobene uporabne vrednosti in tako z njim niso bile okoriščene.
ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.