oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Sodišče nepopolno vlogo, če je stranka na podlagi sklepa v roku ne dopolni, zavrže.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 148,148/1-2, 149, 149/3. ZKZ člen 22.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe, ki nadomešča zasebno listino - odobritev pravnega posla – vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču
Pravnomočna sodba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala vpis lastninske pravice na parc. št. 225 in ki nadomešča pogodbo oziroma zemljiškoknjižno dovolilo, predstavlja glede navedene parcele ustrezno listino za vpis v zemljiško knjigo le ob predhodni odobritvi s strani upravne enote, ki mora biti podano že ob začetku zemljiškoknjižnega postopka.
motenje posesti - odtujitev stvari med pravdo - posestno varstvo - vrnitev odvzete stvari
S tem ko je tožnik tožencu rekel, da lokal ne gre, da ne dobi natakaric, in nato izročil ključe tožencu, ta pa je to sprejel, nato pa ga še obvestil, da so ostali ključi v lokalu, je opustil posest gostinskega lokala, saj je prenehal izvrševati dejansko oblast na nepremičnini.
Dejstvo, da je toženec med pravdo nepremičnino, ki je predmet posestne pravde, odtujil tretji osebi, je v tej pravdi pravno relevantno dejstvo, zaradi katerega ni mogoče odrediti vrnitve odvzete stvari oz. zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kar pa je namen posestnega varstva.
obnova postopka – možnost navajanja dejstev – pravočasnost navajanja dejstev – procesna skrbnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Toženca sta imela dovolj časa, da popolnost očitno slabih fotokopij preverita in zahtevata nove fotokopije ali pa si, enako kot sta to storila po pravnomočnosti, sama priskrbita listine. Toženca nista navedla okoliščin, zaradi katerih ob ustrezni procesni skrbnosti predloženih točkovalnih zapisnikov nista mogla preveriti že tekom postopka na prvi stopnji in sta to storila šele po njegovem zaključku.
Prilagajanje vrednosti spora pred posameznimi pravnimi dejanji in drobljenje vrednosti spora oz. zahtevka, ki ima isto dejansko in pravno podlago, na posamezne dele, v teku obravnavanja zadeve ni dopustno.
dokončnost meje – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – ureditev meje v sodnem postopku po dokončnosti meje – domneva močnejše pravice
SPZ v določbah, ki se nanašajo na urejanje meje v sodnem postopku, ne določa, da bi bila morebitna dokončnost meje ovira za sodno urejanje meje, ampak določa (2. odst. 77. člena SPZ) zgolj to, da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
tekst :
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.
Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.
Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.
Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.
Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.
Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).
V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0058761
ZASP člen 21, 146, 146-2, 147, 158, 159. OZ člen 198, 347. ZOR člen 219.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitev
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 103. člena SZ-1; v opominu je tožeča stranka toženca pozvala naj v 30-ih dneh od vročitve opomina odpravi odpovedne razloge in poravna vse obveznosti, sicer bo začela s postopkom vložitve tožbe za izpraznitev stanovanja pri pristojnem sodišču in z izterjavo celotnega dolga.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058710
ZOR člen 263, 354, 354/1.
pogodbena odškodninska odgovornost - kontrahirna dolžnost – odškodninska odgovornost zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – ekskulpacijski razlogi – vzročna zveza
S podpisom pogodbe je tožena stranka prevzela obveznost sklenitve pogodbe in tudi odgovornost, da takšno pogodbo sklene. Odgovornost tožene stranke je potrebno presojati po pravilih, ki veljajo za pogodbeno odškodninsko odgovornost. Dolžnik je na podlagi 263. člena ZOR prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi v primeru izpolnitve pogodbene obveznosti, torej sklenitve pogodbe o tehničnem varovanju, gasilci hitreje intervenirali, v posledici hitrejše intervencije pa bi bila škoda manjša.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.
kršitev avtorske pravice – aktivna legitimacija avtorja – običajen avtorski honorar – predelava avtorskega dela – običajna dosegljivost avtorja – poseg v moralno avtorsko pravico
Če je bilo avtorsko delo narejeno v delovnem razmerju, materialna avtorska pravica ni prešla na tožnikovega delodajalca. Materialne avtorske pravice se od avtorja ne prenesejo na delodajalca, ampak so le obremenjene s pravicami delodajalca. Če pa tretje osebe kršijo avtorske pravice, je tudi avtor tisti, ki je legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Lastnik mora predelavo avtorskega dela prednostno ponuditi prvotnemu avtorju, če je ta živ in običajno dosegljiv. Dejstva, da je avtor upokojen, pa ni mogoče interpretirati, da zato običajno ni dosegljiv.
Ker je predmet varovanja tako moralnih kot tudi materialnih avtorskih pravic omejen na izvedbo fasadne obloge in izvedbo zunanjega panoramskega dvigala, kot je bil ugotovljen poseg v avtorsko delo, se kot običajen honorar lahko upoštevalo samo tisti honorar, do katerega bi bila tožnika upravičena v zvezi s predelavo fasade in izgradnjo panoramskega dvigala, ne pa drugih stvaritev, ki niso predmet varovanja avtorskih pravic.
Poseg v moralno avtorsko pravico sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda. Predstavlja lahko le pravnorelevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
ZPP člen 457, 457/1, 457/2, 457/3. ZPP-D člen 130.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – prehodne določbe ZPP-D v zvezi s sporom majhne vrednosti – vodenje spora majhne vrednosti po določbah rednega postopka
Sodišče do 1. oktobra 2008 predmetnega spora ni moglo voditi po specialnih določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, zato so vsa pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena (razpis poravnalnega naroka, odsotnost procesnih opozoril). Pa tudi sicer je potrebno dodati, da določbe rednega pravdnega postopka zagotavljajo sodno presojo z višjo stopnjo materialne resnice, s tem pa tudi večjo varstvo pravic pravdnih strank, zaradi česar sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZASP člen 5, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 104, 105.
avtorsko delo – slogani – kratki enostavni slogani – standardi avtorskega dela – pogoji avtorskega dela – reklamno geslo
Besednim zvezam: NARAVNA MINERALNA VODA IZ SRCA ALP, VODA Z GORSKIM POREKLOM, IZ SRCA ALP in ZLATO JEZERO, ni mogoče nuditi avtorskopravnega varstva iz 5. člena ZASP.
Prvo navedena izraza niti ne izpolnjujeta pogojev sloganov, kot tudi ne standarda avtorskega dela iz 5. člena ZASP, druga dva pa ne pogojev avtorskega dela (individualnosti in ustvarjalnosti).
Opredelilni element oglaševalskega slogana je reklamno geslo oziroma reklamno programska misel in ne zgolj poimenovanje proizvoda samega po sebi ter navedba njegovega geografskega izvora.
Kratki, enostavni in stereotipni slogani ne uživajo avtorskopravnega varstva.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – pravice kupca – povrnitev škode – izguba pravic – refleksna škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah
Ker je bila tožba vložena po poteku enoletnega roka, je prva tožeča stranka izgubila pravico do sodnega varstva. Škoda iz naslova jamčevalnih napak je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Gre za specialne določbe zakona, ki izključujejo določbe o splošni poslovni odškodninski odgovornosti. Splošne določbe se uporabijo le v primeru refleksne škode, torej škode, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, za katero pa ne gre v obravnavanem primeru (primerjaj 3. odstavek 488. člena ZOR).
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - seštevek kazenskih točk
Glede na to, da je storilec vse kazenske točke dosegel z motornim vozilom B kategorije, mu sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za B kategorijo motornih vozil ni mogoče izreči, poleg tega pa pritožnik tudi ne trdi, da mu je vožnja motornih vozil z B kategorijo osnovni poklic.