ZNP člen 118, 118/1, 119, 128, 128/2. SPZ člen 70, 70/2, 70/4.
delitev skupnega premoženja – fizična delitev stvari – delitev stvari v naravi
Nasprotna udeleženka je predlagala delitev skupnega premoženja v naravi, in sicer tako, da se njej dodeli stanovanje v celoti, predlagatelju pa garaža, vendar pa takšna delitev ni mogoča, saj je po ugotovitvah izvedenca stanovanje skoraj trinajstkrat vrednejše od garažnega boksa.
sklic skupščine delniške družbe na zahtevo manjšine - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - objava dnevnega reda sklicane skupščine - pooblastilo sodišča delničarjem za sklic skupščine
Če je skupščina že sklicana in je (ali bo) obravnavala isto materijo, potem manjšinski delničar ne more zahtevati še enkrat sklica skupščine (oziroma izposlovati od sodišča pooblastilo za sklic), marveč ima v okviru pravnega varstva svojih pravic in interesov na voljo le tožbo na izpodbojnost sprejetih skupščinskih sklepov.
stečaj s.p. - samostojni podjetnik – stečajni postopek – posledica stečaja – izterljivost terjatve upnika
Stečajni postopek zoper samostojno podjetnico na njene osebne lastnosti nima vpliva, ampak učinkuje le na poslovne terjatve, in sicer v smislu, da jih po končanem postopku ni več mogoče uveljavljati.
oprostitev plačila sodne takse za revizijo – razlogi za oprostitev plačila sodne takse
Stroški z najemom stanovanja tožencu doslej še niso nastali, ni pa tudi gotovo, kdaj bodo nastali, ker se toženec iz stanovanja še ni izselil. Ker strošek še ni nastal in tudi ni gotovo, kdaj bo nastal, ga pri odločanju ni možno upoštevati.
Toženčeva osebna prizadetost zaradi ravnanja staršev ni pravno odločilen argument, na podlagi katerega bi bilo možno toženca oprostiti plačila sodnih taks.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen predlog tožnika, da se ga oprosti plačila takse za revizijo, dovoljeno pa mu je bilo, da takso za revizijo v višini 190,00 EUR plača v petih mesečnih obrokih po 38,00 EUR.
Zoper sklep se pritožuje toženec. V sklepu izpodbija zavrnitev oprostitve plačila sodnih taks. Bistvo pritožbenih navedb je, da je sodišče premalo upoštevalo, da bodo tožencu zaradi selitve nastali stroški z najemom stanovanja v mesečni višini 300,00 EUR in mu bo zato ostalo za preživljanje le 280,00 EUR na mesec. Ni upoštevana tudi njegova osebna prizadetost zaradi ravnanja staršev.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec v obdobju od oktobra do decembra 2008 prejel od 577,00 do 580,00 EUR mesečne plače in da nima drugih preživninskih obveznosti. Na podlagi teh dejstev je pravilno zaključilo, da bo toženec takso za revizijo v znesku 190,00 EUR lahko plačal v petih mesečnih obrokih po 38,00 EUR na mesec, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Razlogov za oprostitev plačila sodne takse, ki so določeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah, ni. Pritožbo toženca je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
V pritožbi uveljavljeni razlog, da bo imel toženec po izselitvi večje stroške zaradi najema stanovanja, sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, ker tega dejstva toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal. Stroški z najemom stanovanja tožencu doslej še niso nastali, ni pa tudi gotovo kdaj bodo nastali, ker se toženec iz stanovanja še ni izselil. Ker strošek še ni nastal in tudi ni gotovo kdaj bo nastal, ga pri odločanju ni možno upoštevati.
Toženčeva osebna prizadetost, zaradi ravnanja staršev, ni pravno odločilen argument, na podlagi katerega bi bilo možno toženca oprostiti plačila sodnih taks.
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 239. ZPP člen 189, 189/3.
začasna odredba - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - litispendenca
Na podlagi določb 239. in 15. člena ZIZ se tudi v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP. Po določbi 189. člena ZPP mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. V obravnavani zadevi sta o istem predlogu tožečih strank tekla dva postopka.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058718
ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.
Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052541
SPZ člen 99. ZIZ člen 272. ZPP člen 339/2, 339/2-8.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – sodna pristojnost – upravna pristojnost – možnost obravnavanja pred sodiščem
Res je, da je tožeča stranka občina in da ima tožena stranka določeno stvarno pravico na lastnini tožeče stranke. Vendar sta v pomenu prepovedi vznemirjanja in vzpostavitve prvotnega stanja in prepovedi bodočih vznemirjanj to pravni osebi, ki izvršujeta tudi stvarno pravne pravice in obveznosti. Dejstvo, da gre za občino oziroma subjekt javnega prava tako na ta razmerja ne vpliva. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka presegla obseg služnosti in zahteva z lastninsko tožbo dostop do parcele in prepoved vznemirjanja. Tako se izkaže, da je zadeva v sodni pristojnosti in je sodišče z zavrnitvijo predloga odreklo stranki možnost sodelovanja v postopku.
Res je, da ZVCP-1, ki velja od 30. aprila 2008, v določbi petega odstavka 235. čl. dovoljuje, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. To pa lahko sodišče stori le v primeru, če kršitelj z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolžencu kot vozniku motornih vozil kategorije C in E res še ni bila izrečena nobena kazenska točka, je pa z motornim vozilom za katerega je potrebno vozniško dovoljenje B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče izreči zgolj prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero je bil prekršek storjen, pač pa za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniškem dovoljenju na dan prekrška.
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
Pogoj za utemeljenost obogatitvenega zahtevka po ZOR je, da je nasprotna stran okoriščena. Program za toženke ni imel nobene uporabne vrednosti in tako z njim niso bile okoriščene.
Mladoletnik od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za škodo, razen če dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. Mladoletni toženec je bil na zgornji meji te starosti, zato so kriteriji presoje zmožnosti za razsojo bistveno drugačni, kot npr. pri osemletnemu otroku.
Določbe 3. člena ZVCP–1 nalaga postroženo odgovornost tistim, ki so odgovorni za telesno prizadete osebe, katerih prizadetost pomeni v cestnem prometu povečano nevarnost zanje ali za druge, na podlagi katere so tisti, ki so za take osebe odgovorni, dolžni storiti vse, da ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu.
ZPP člen 274, 274/1, 339/2-14. OZ člen 639, 639/3, 640. ZM člen 45, 45/1.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – pogodbeno dogovorjena dela – dodatna dela – jamčevanje za napake – znižanje plačila – ugovor pravice do znižanja plačila – sklepčnost ugovora na znižanje plačila – kriterij obrazloženosti – povrnitev stroškov protesta menice – protest menice – protest kot pogoj za vnovčitev menice – menica brez protesta – odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – prekluzivni rok materialnega prava – nedopustnost tožbe – zavrženje tožbe
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje plačila za opravljeni posel je jamčevalni zahtevek, ki ga naročnik lahko uveljavlja na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake (3. odstavek 639. člena OZ). V skladu s 640. členom OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Da bi naročnik, v konkretnem primeru tožena stranka, uspela z ugovorom znižanja plačila, bi morala poleg trditev o tem, da ima delo napako, da je podjemnika obvestila o napaki, mu dala primeren rok za odpravo napak in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil, kar vse je tožena stranka zatrjevala, podati tudi trditve o tem, kolikšno vrednost je imelo zanjo izvršeno delo z napako. Slednjemu trditvenemu bremenu pa tožena stranka ni zadostila. Ravno nasprotno, iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z napako, kakšno vrednost, saj je predelne stene tožeče stranke odstranila in jih zamenjala s predelnimi stenami drugega proizvajalca, stroške dobave in montaže novih predelnih sten pa od tožeče stranke vtožuje z nasprotno tožbo. V tem primeru bi bil na mestu odstop od Pogodbe, česar pa tožena stranka ni storila oziroma vsaj tega v postopku ni zatrjevala. Smisel jamčevalnega zahtevka na znižanje plačila je v tem, da naročnik delo z napako sprejme, v zameno za toleriranje napake pa se njegova obveznost plačila po pogodbi ustrezno zniža. Ker iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z zatrjevano napako, kakšno vrednost, tožena stranka z ugovorom znižanja plačila ne more uspeti.
V skladu z določbo 1. odstavka 45. člena ZM z odredbo »brez protesta« trasant oprosti imetnika menice dolžnosti napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neplačila. To pa pomeni, da lahko imetnik menice, v konkretnem primeru tožeča stranka, uveljavlja regresni zahtevek zoper trasanta, v konkretnem primeru toženo stranko, ne da bi opravil protest. Tožeča stranka bi torej tudi brez protesta lahko prišla do poplačila svoje terjatve, zato ni upravičena do povračila teh stroškov.
Tožena stranka z nasprotno tožbo torej uveljavlja enega od jamčevalnih zahtevkov po 3. odstavku 639. člena OZ. Za sodno uveljavljanje pravic naročnika, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, pa OZ v 1. odstavku 635. člena določa enoletni rok od prejema obvestila. Gre za prekluzivni rok materialnega prava, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Bodoči stroški lahko predstavljajo spremenjeno okoliščino na strani tožnice šele, ko se bo to zgodilo. Šele takrat bo tožnica ob izkazanih spremenjenih okoliščinah upravičena do zvišanja preživnine po določbi 132. členu ZZZDR.
spori iz družinskega razmerja - stroški pravdnega postopka
Pravna podlaga za odločanje o stroških pravdnega postopka je v določbah 154. in 155. čl. ZPP, sodišče pa lahko v družinskih sporih uporabi tudi 413. čl. ZPP. Določba 413. čl. ZPP je v teh sporih zato, ker v te pravde posega preiskovalno načelo, zato tudi ni možno vedno uporabiti splošnih pravil. Tako lahko sodišče na primer odloči po prostem preudarku predvsem pri umiku tožbe, zavrnitvi zahtevka, ne more pa te inštitucije uporabiti v škodo tistemu, za katerega velja preiskovalno načelo.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - vojaške vaje - usposabljanje vojaških obveznikov - telesne vaje na neravni površini - zastaranje terjatve za nepremoženjsko škodo
V spornem primeru je bil ugotovljen neobstoj vzročne zveze med nevarnostjo terena, kjer so vojaki izvajali telesne vaje, in nastalo poškodbo. Od vojaških obveznikov se lahko pričakuje višja stopnja telesne usposobljenosti od običajne oziroma v tej zvezi tudi dolžnost izvajanja vaj za njeno pridobitev in so zato telesne vaje, ki se izvajajo v okviru izvajanja v okviru vojaškega usposabljanja tej zahtevi lahko prilagojene. V spornem primeru pa tudi ni bilo ugotovljeno, da je šlo za prekomerno zahtevnost vaj ali za vsiljen povečan tempo izvajanja, ki bi bila nedopustna, upoštevaje, da je šlo za vojake začetnike, ki so se s tovrstnimi vajami srečali prvič.
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.