• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 18
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep I Cpg 406/2009
    9.7.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0055659
    ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 272/4. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-7, 13/2-14.
    regulacijska začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev pravil nelojalne konkurence – prekinitev poslovnih razmerij – težko nadomestljiva škoda
    Pri izdajanju začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Izdaja regulacijske začasne odredbe je v določenih primerih sicer nujna za zagotovitev učinkovitosti pravice do sodnega varstva, vendar je zgolj sredstvo zavarovanja – ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Sodišče mora ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke zelo omejevalno razlagati pojem „težko nadomestljive škode“.
  • 202.
    VSL sklep II Cp 726/2009
    9.7.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052407
    ZPP člen 180.
    nepopolna tožba
    Dejstvo, da je tožnik izbrisan, še ne pomeni, da je upravičen do odškodnine. Zato mora v tožbi navesti dejstva, ki utemeljujejo obstoj odškodninske odgovornosti.
  • 203.
    VSL sklep I Cp 1432/2009
    9.7.2009
    POPRAVA KRIVIC – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0052592
    ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1.
    vrnitev zaplenjenega premoženja – denacionalizacija – omejitev lastninske pravice v javnem interesu – dejavnost vzgoje in izobraževanja – vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi
    Dejstvo je, da se sporni objekt, v katerem je vrtec, nahaja v ožjem centru Ljubljane, zato ga lahko nadomesti le objekt, ki se nahaja na njegovem ožjem območju, ker sicer ne moremo govoriti o nadomestitvi z drugo nepremičnino kot določa 1. točka 1. odstavka 19. člena ZDen.
  • 204.
    VSL sklep II Cp 1266/2009
    9.7.2009
    STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0052589
    ZNP člen 118, 118/1, 119, 128, 128/2. SPZ člen 70, 70/2, 70/4.
    delitev skupnega premoženja – fizična delitev stvari – delitev stvari v naravi
    Nasprotna udeleženka je predlagala delitev skupnega premoženja v naravi, in sicer tako, da se njej dodeli stanovanje v celoti, predlagatelju pa garaža, vendar pa takšna delitev ni mogoča, saj je po ugotovitvah izvedenca stanovanje skoraj trinajstkrat vrednejše od garažnega boksa.
  • 205.
    VSL sklep II Cp 1645/2009
    8.7.2009
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0058769
    ZNP člen 20. SPZ člen 77, 77/1.
    postopek za ureditev meje – močnejša pravica – udeležba mejašev v postopku – dokončna meja – katastrska meja - priposestvovanje
    Sodišče lahko izda sklep, v katerem ne evidentira vseh zemljiškokatastrskih točk na meji kot dokončnih, bistveno je, da so točke dokončno evidentirane v razmerju med obema udeležencema postopka.

    Sodni postopek za ureditev meje daje lastniku nepremičnine, ki se s katastrsko mejo v naravi ne strinja, pravico, da domnevo o poteku meje v katastru izpodbije. To lahko stori kljub dokončnosti meje v upravnem postopku.
  • 206.
    VSL sodba II Cp 901/2009
    8.7.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052583
    ZOR člen 167, 167/1.
    odgovornost šole za mladoletnega učenca – izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenke pri odpiranju vrat stranišča
    Določba 167. člena ZOR izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da se šola ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
  • 207.
    VSL sklep II Cp 792/2009
    8.7.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052570
    ZPP člen 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    bistvena kršitev določb postopka – nerazumljiva vloga – nerazumljiv izrek
    Izpodbijana sodba ima take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
  • 208.
    VSL sklep II Cp 1361/2009
    8.7.2009
    SODNE TAKSE
    VSL0057022
    ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2.
    oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke za taksno oprostitev – pisna izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
    Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.

    tekst :

    Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

    O b r a z l o ž i t e v :

    Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožnica k vlogi za taksno oprostitev sicer predložila izjavo o svojem premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. odstavkom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju), ki pa ni pravilno izpolnjena, ker niso izpolnjene rubrike odgovorov od 101 do 207. Ker je vlogo vložila preko svojega pooblaščenca - odvetnika, jo je zavrglo kot nerazumljivo oziroma nepopolno brez predhodnega poziva za dopolnitev (2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

    Proti sklepu se ločeno pritožujeta zakonita zastopnica tožeče stranke z laično pritožbo in pooblaščenec tožeče stranke. Zakonita zastopnica pojasnjuje, da rubrik od 101 do 207 v obrazcu izjave o premoženjskem stanju namenoma ni izpolnila, ker so za tožnico brezpredmetne. Menila je, da bo sodišče to razumelo in razbralo iz opombe v rubriki: „Opombe“ neposredno pod rubriko 207 na obrazcu. Tam je pojasnila, da tožnica ni zavezanka za dohodnino in je logično, da navedene rubrike zanjo niso relevantne. Enako velja za nadaljnje neizpolnjene rubrike, ki so neupoštevne za tožnico kot 100 % invalidno osebo, trajno delovno nesposobno. Ponavlja, da hči nima nobenega premoženja in je odgovor na vsa vprašanja iz za sodišče spornih rubrik v obrazcu: „NE“, glede na njen status pa so ti odgovori hkrati brezpredmetni. Dodaja, da je tožnica oseba z motnjo v duševnem razvoju, kategorizirana kot težko prizadeta oseba, ki ima status vzdrževane osebe – otroka s podaljšano roditeljsko pravico preko polnoletnosti. Sodišče ni obravnavalo vloge in izjave tožnice v celoti. Status tožnice je bil pojasnjen tudi z dodatnimi pojasnili v samem obrazcu ZST-1, zato je odločitev sodišča nerazumna. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vsebinsko obravnavo vloge.

    Tudi v pritožbi, vloženi preko pooblaščenca, pritožnica opozarja na neživljenjsko odločitev prvega sodišča. Ponovno opisuje tožničino stanje ter prvemu sodišču očita, da ga je na podlagi predloženih dokazil ugotovilo nepopolno. Predlaga razveljavitev sklepa in v nadaljevanju oprostitev plačila sodnih taks.

    Pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče obravnavalo enotno, sta utemeljeni.

    Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožnica podala predlog za taksno oprostitev, v katerem je opisala svoje delovno in pridobitno sposobnost ter vrsto in višino dohodkov, ki jih prejema (priloge A2, A4, A5). Predlogu je predložila izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, v katerem po ugotovitvah prvega sodišča ni izpolnila rubrik o dohodkih in prejemkih, obdavčenih po Zakonu o dohodnini (točka A/1 obrazca) in rubrik o osebnih dohodkih in prejemkih (točka A/2 obrazca). Zato je štelo, da je vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se ni opredelilo do ostalega ponujenega procesnega gradiva.

    Prezrlo je, da je na samem obrazcu v rubriki: „Opombe“ pojasnila, katere vrste dohodkov prejema. Navedena rubrika je po navodilih za izpolnjevanje, na katere se sklicuje sodišče, namenjena vpisu okoliščin, potrebnih za natančnejše razumevanje v obrazcu navedenih kategorij dohodkov in prejemkov. Pritožnica je višino svojih dohodkov navedla že v predlogu za taksno oprostitev in o tem predložila dokaze (obvestilo ZPIZ v prilogi A5). Ostale relevantne okoliščine o njeni delovni in pridobitni sposobnosti, ponovljene v pritožbi, izhajajo iz tožbenih navedb in predloga za taksno oprostitev. Že k njemu je priložila tudi dokazila o tem (sklep o podaljšanju roditeljske pravice v prilogi A4, sodba v prilogi A2). Izkaže se, da je imelo prvo sodišče na razpolago vse potrebne podatke za vsebinsko obravnavo predloga za taksno oprostitev. Njegovo naziranje, da je samo zaradi v sklepu konkretno navedenih neizpolnjenih rubrik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju vloga nepopolna in nesposobna za obravnavo, je namreč zmotno.

    Postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks predpisuje 12. člen ZST-1. Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke. Ta mora predlogu predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu (2. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi z 2. členom Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju). Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odstavek 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu in njemu predloženi izjavi o svojem premoženjskem stanju (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če v predlogu opiše svoje premoženjsko stanje in o njem ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi neizpolnjenih rubrik v sicer priloženem obrazcu izjave o premoženjskem stanju, ampak mora vlogo vsebinsko obravnavati.

    Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. O odločilnih dejstvih sklep tudi nima razlogov, zato se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni ocenilo predloženih dokazov oziroma ne v celoti, zato je njegova odločitev protispisna. Opisane pomanjkljivosti predstavljajo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 366.a člena ZPP).

    V njem naj prvo sodišče navedene kršitve odpravi, oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev ter o njem vsebinsko odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.
  • 209.
    VSL sklep I Cp 1565/2009
    8.7.2009
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0052600
    ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
    vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
    Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.
  • 210.
    VSL sodba II Cp 2004/2009
    8.7.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058718
    ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
    odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
    Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.

    Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
  • 211.
    VSL sodba I Cp 2034/2009
    8.7.2009
    STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0059001
    SZ člen 116, 116/1. ZTLR člen 24, 25, 26.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
    Če se iz več različnih stanovanjskih prostorov, pred tem v uporabi različnih oseb, uredi eno stanovanje kot zaključena stanovanjska enota, se takšna preureditev v vsakdanji rabi opredeljuje kot „adaptacija“, kar ni nič drugega kot posodobitev ali celo sprememba namembnosti določenega stanovanjskega prostora v okviru stanovanja. V obravnavani zadevi zato ne gre za preureditev skupnih prostorov (podstrešja) v stanovanjske prostore.
  • 212.
    VSL sodba II Cp 1544/2009
    8.7.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052572
    OZ člen 131, 131/1, 131/2.
    odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – odgovornost delodajalca – usposabljanje policistov – spust po hribu
    Spust z Nanosa po zložnejši poti, pa čeprav v teku, v ugodnih vremenskih razmerah, za policista ne pomeni nevarne dejavnosti.
  • 213.
    VSL sodba in sklep II Cp 1201/2009
    8.7.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0058755
    ZPP člen 2/1. OZ člen 179, 179/1.
    razpravno načelo – umik tožbe – ustavitev postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka – presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo
    Sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov.
  • 214.
    VSL sodba I Cp 1915/2009
    8.7.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0052585
    ZOR člen 210.
    neupravičena obogatitev – okoriščenje - korist
    Pogoj za utemeljenost obogatitvenega zahtevka po ZOR je, da je nasprotna stran okoriščena. Program za toženke ni imel nobene uporabne vrednosti in tako z njim niso bile okoriščene.
  • 215.
    VSL sklep I Cp 841/2009
    8.7.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0052598
    ZPP člen 318, 318/3. ZOZP člen 7, 7/2.
    sklepčnost tožbe – presoja sklepčnosti tožbe – regres zavarovalnice
    Sklepčnost tožbe ne more biti odvisna od navedb v odgovoru na tožbo.
  • 216.
    VSL sodba I Cp 2160/2009
    8.7.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0052587
    ZZZDR člen 59.
    skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
    Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je zakonska zveza trajala preko 30 let, zakonca otrok nista imela, dohodek je ustvarjal izključno mož, žena pa je skrbela za urejen dom in možu znatno pomagala pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti vse do doktorata, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je prispevek žene na skupnem premoženju tretjinski.
  • 217.
    VSL sklep I Cp 1701/2009
    8.7.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055204
    ZPP člen 13. SPZ člen 99, 100.
    prekinitev postopka – reševanje predhodnega vprašanje – razlog za prekinitev postopka
    Nesmotrnost odločitve sodišča ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa.
  • 218.
    VSK sodba PRp 167/2009
    8.7.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004293
    ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 129, 130, 130/2, 130/4, 132, 132/2.
    prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev podpisa zapisnika - stopnja alkoholiziranosti
    S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prekršek po določbi tretjega odstavka 122. čl. ZVCP-1, opisan v drugi točki izreka izpodbijane sodbe, se višje sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje postopek zoper obdolženega glede navedenega prekrška ustavilo. Sodišče prve stopnje je v tem delu torej odločilo v korist obdolženca, zato za pritožbo, v tem delu, nima upravičenega interesa. Pritožbo namreč lahko obdolženec vloži le v svojo korist (2. odst. 150. čl. ZP-1).

    Obdolžencu je bil dne 29. januarja 2006 ob 1.00 uri odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je ob pravilni uporabi alkotesta pokazal rezultat 0,92 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Obdolžencu sta bila ob 1.55 uri v zdravstvenem domu odvzeta vzorca krvi in urina, iz alkoholimetrične analize, ki jo je izdelal Inštitut za sodno medicino pa je razvidno, da je imel obdolženi v krvi najmanj 2 grama alkohola na kilogram krvi. Tako prvi kot drugi rezultat pomenita, da je imel obdolženi v organizmu bistveno višjo koncentracijo alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1 v drugem odstavku 130. čl., v obeh primerih pa tudi precej nad mejo 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,50 grama alkohola na kilogram krvi, nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk. Res je sicer, da zaužiti alkohol potrebuje določen čas, da se po zaužitju absorbira v kri (običajno v 30 do 90 minutah), vendar obdolženi v svojem zagovoru ni navedel kdaj pred zaustavitvijo s strani policistov je pil alkoholne pijače, tega pa tudi ni navedel v pregledu, ki ga je v okviru strokovnega pregleda opravil zdravnik. Pritožbene navedbe v tej smeri so nekonkretizirane in tudi prepozne. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 bi namreč obdolženi moral dejstva in dokaze, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška uveljavljati v postopku na prvi stopnji, pa tega ni storil, niti ni verjetno izkazal, da jih ni mogel uveljavljati brez svoje krivde.
  • 219.
    VSL sodba I Cp 1367/2009
    8.7.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052603
    OZ člen 174, 179.
    odmera odškodnine za telesne bolečine – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti – odmera odškodnine za strah
    Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 220.
    VSL sklep I Cp 1534/2009
    8.7.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056148
    ZPP člen 44, 394-10,395, 395/2.
    obnova postopka – možnost navajanja dejstev – pravočasnost navajanja dejstev – procesna skrbnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
    Toženca sta imela dovolj časa, da popolnost očitno slabih fotokopij preverita in zahtevata nove fotokopije ali pa si, enako kot sta to storila po pravnomočnosti, sama priskrbita listine. Toženca nista navedla okoliščin, zaradi katerih ob ustrezni procesni skrbnosti predloženih točkovalnih zapisnikov nista mogla preveriti že tekom postopka na prvi stopnji in sta to storila šele po njegovem zaključku.

    Prilagajanje vrednosti spora pred posameznimi pravnimi dejanji in drobljenje vrednosti spora oz. zahtevka, ki ima isto dejansko in pravno podlago, na posamezne dele, v teku obravnavanja zadeve ni dopustno.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 18
  • >
  • >>