stečaj s.p. - samostojni podjetnik – stečajni postopek – posledica stečaja – izterljivost terjatve upnika
Stečajni postopek zoper samostojno podjetnico na njene osebne lastnosti nima vpliva, ampak učinkuje le na poslovne terjatve, in sicer v smislu, da jih po končanem postopku ni več mogoče uveljavljati.
URS člen 26. ZOR člen 170, 172. OZ člen 147, 148. ZPIZ člen 40, 40/4.
odškodninska odgovornost zavoda – elementi odškodninske odgovornosti
Izdaja sicer nepravilne odločbe, ki je bila odpravljena s sodbo sodišča, s katero je toženec zasledoval legitimen namen pravilne odmere pokojnine, ne predstavlja krivdnega ravnanja toženca, oziroma prekršitve tiste skrbnosti, ki se zahteva pri delovanju pravne osebe v danih okoliščinah. Ker manjkata elementa odškodninskega delikta, odškodninska odgovornost toženca ni podana.
vrnitev zaplenjenega premoženja – denacionalizacija – omejitev lastninske pravice v javnem interesu – dejavnost vzgoje in izobraževanja – vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi
Dejstvo je, da se sporni objekt, v katerem je vrtec, nahaja v ožjem centru Ljubljane, zato ga lahko nadomesti le objekt, ki se nahaja na njegovem ožjem območju, ker sicer ne moremo govoriti o nadomestitvi z drugo nepremičnino kot določa 1. točka 1. odstavka 19. člena ZDen.
sklic skupščine delniške družbe na zahtevo manjšine - tožba na izpodbojnost skupščinskih sklepov - objava dnevnega reda sklicane skupščine - pooblastilo sodišča delničarjem za sklic skupščine
Če je skupščina že sklicana in je (ali bo) obravnavala isto materijo, potem manjšinski delničar ne more zahtevati še enkrat sklica skupščine (oziroma izposlovati od sodišča pooblastilo za sklic), marveč ima v okviru pravnega varstva svojih pravic in interesov na voljo le tožbo na izpodbojnost sprejetih skupščinskih sklepov.
spori iz družinskega razmerja - stroški pravdnega postopka
Pravna podlaga za odločanje o stroških pravdnega postopka je v določbah 154. in 155. čl. ZPP, sodišče pa lahko v družinskih sporih uporabi tudi 413. čl. ZPP. Določba 413. čl. ZPP je v teh sporih zato, ker v te pravde posega preiskovalno načelo, zato tudi ni možno vedno uporabiti splošnih pravil. Tako lahko sodišče na primer odloči po prostem preudarku predvsem pri umiku tožbe, zavrnitvi zahtevka, ne more pa te inštitucije uporabiti v škodo tistemu, za katerega velja preiskovalno načelo.
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.
ZIZ člen 25, 53, 53/2, 54, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD člen 100.
izvršba – izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – zavrženje tožbe – izvršljivi naslov
Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.
identično dejansko stanje – zastaranje pregona – vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
S sodno odločbo sodnika za prekrške, na katero se sklicuje pritožnik, o zadevi ni bilo meritorno odločeno, ampak je bil postopek zaradi zastaranja pregona ustavljen s sklepom. Tudi v primeru, da bi bil pritožnik v danem primeru oproščen, (pravdno) sodišče prve stopnje na takšno odločitev ni vezano.
odgovor na tožbo - pooblastilo odvetniku za vložitev odgovora na tožbo – nepopolna vloga
Če odgovoru na tožbo ni priloženo pooblastilo, odločitve ni mogoče opreti na 2. odst. 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Odgovor na tožbo z dne 1.10.2008 vsebuje vse, kar vsebuje vloga iz 105. člena ZPP. Ta člen pa ne ureja primera, ko pooblastilo ni priloženo. V primeru pooblastila je zato treba uporabiti 98. člen ZPP, ki je v tem primeru specialna določba (lex specialis).
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi - pravočasne navedbe – pravočasnost trditev in dokazov – prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih (dodatnih ali prepoznih) vlogah ( 453. člen ZPP).
ZPP člen 274, 274/1, 339/2-14. OZ člen 639, 639/3, 640. ZM člen 45, 45/1.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – pogodbeno dogovorjena dela – dodatna dela – jamčevanje za napake – znižanje plačila – ugovor pravice do znižanja plačila – sklepčnost ugovora na znižanje plačila – kriterij obrazloženosti – povrnitev stroškov protesta menice – protest menice – protest kot pogoj za vnovčitev menice – menica brez protesta – odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – prekluzivni rok materialnega prava – nedopustnost tožbe – zavrženje tožbe
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje plačila za opravljeni posel je jamčevalni zahtevek, ki ga naročnik lahko uveljavlja na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake (3. odstavek 639. člena OZ). V skladu s 640. členom OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Da bi naročnik, v konkretnem primeru tožena stranka, uspela z ugovorom znižanja plačila, bi morala poleg trditev o tem, da ima delo napako, da je podjemnika obvestila o napaki, mu dala primeren rok za odpravo napak in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil, kar vse je tožena stranka zatrjevala, podati tudi trditve o tem, kolikšno vrednost je imelo zanjo izvršeno delo z napako. Slednjemu trditvenemu bremenu pa tožena stranka ni zadostila. Ravno nasprotno, iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z napako, kakšno vrednost, saj je predelne stene tožeče stranke odstranila in jih zamenjala s predelnimi stenami drugega proizvajalca, stroške dobave in montaže novih predelnih sten pa od tožeče stranke vtožuje z nasprotno tožbo. V tem primeru bi bil na mestu odstop od Pogodbe, česar pa tožena stranka ni storila oziroma vsaj tega v postopku ni zatrjevala. Smisel jamčevalnega zahtevka na znižanje plačila je v tem, da naročnik delo z napako sprejme, v zameno za toleriranje napake pa se njegova obveznost plačila po pogodbi ustrezno zniža. Ker iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z zatrjevano napako, kakšno vrednost, tožena stranka z ugovorom znižanja plačila ne more uspeti.
V skladu z določbo 1. odstavka 45. člena ZM z odredbo »brez protesta« trasant oprosti imetnika menice dolžnosti napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neplačila. To pa pomeni, da lahko imetnik menice, v konkretnem primeru tožeča stranka, uveljavlja regresni zahtevek zoper trasanta, v konkretnem primeru toženo stranko, ne da bi opravil protest. Tožeča stranka bi torej tudi brez protesta lahko prišla do poplačila svoje terjatve, zato ni upravičena do povračila teh stroškov.
Tožena stranka z nasprotno tožbo torej uveljavlja enega od jamčevalnih zahtevkov po 3. odstavku 639. člena OZ. Za sodno uveljavljanje pravic naročnika, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, pa OZ v 1. odstavku 635. člena določa enoletni rok od prejema obvestila. Gre za prekluzivni rok materialnega prava, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
ZPP člen 457, 457/1, 457/2, 457/3. ZPP-D člen 130.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – prehodne določbe ZPP-D v zvezi s sporom majhne vrednosti – vodenje spora majhne vrednosti po določbah rednega postopka
Sodišče do 1. oktobra 2008 predmetnega spora ni moglo voditi po specialnih določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, zato so vsa pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena (razpis poravnalnega naroka, odsotnost procesnih opozoril). Pa tudi sicer je potrebno dodati, da določbe rednega pravdnega postopka zagotavljajo sodno presojo z višjo stopnjo materialne resnice, s tem pa tudi večjo varstvo pravic pravdnih strank, zaradi česar sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
obrazloženost ugovora – pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ni navedel pravno pomembnega dejstva, s katerim bi v pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka. V ugovoru navaja le, da je izterjevani račun reklamiral. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa dolžnik v pravdi ne bi mogel uspeti, saj ne pove, kateri jamčevalni zahtevek od upnika uveljavlja oziroma kdaj in zakaj naj bi upniku podal reklamacijo.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - vojaške vaje - usposabljanje vojaških obveznikov - telesne vaje na neravni površini - zastaranje terjatve za nepremoženjsko škodo
V spornem primeru je bil ugotovljen neobstoj vzročne zveze med nevarnostjo terena, kjer so vojaki izvajali telesne vaje, in nastalo poškodbo. Od vojaških obveznikov se lahko pričakuje višja stopnja telesne usposobljenosti od običajne oziroma v tej zvezi tudi dolžnost izvajanja vaj za njeno pridobitev in so zato telesne vaje, ki se izvajajo v okviru izvajanja v okviru vojaškega usposabljanja tej zahtevi lahko prilagojene. V spornem primeru pa tudi ni bilo ugotovljeno, da je šlo za prekomerno zahtevnost vaj ali za vsiljen povečan tempo izvajanja, ki bi bila nedopustna, upoštevaje, da je šlo za vojake začetnike, ki so se s tovrstnimi vajami srečali prvič.