izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – čas za pripravo obrambe
Tožnik je s posredovanjem lažnih podatkov glede svojega prebivališča toženo stranko oškodoval, naklepoma je kršil prepoved škodljivega ravnanja in obveznost obveščanja, tako da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zakonita.
protipravno ravnanje policistov – predstavljanje s službeno izkaznico – uporaba prisilnih sredstev – načelo sorazmernosti – odškodninska odgovornost države
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno v skladu s pravili, v katerem ni zaslediti protipravnosti, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
t
ekst :
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v znesku 1.600.000,00 SIT (sedaj 6.676,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.01.2002 dalje. Tožeči stranki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 898,90 EUR.
Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu
iz vseh pritožbenih razlogov po
338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje tožeča stranka. Opozarja na dolžnosti policista, da nosi uniformo, da se pri opravljanju nalog legitimira s službeno izkaznico oz. predstavi ustno kot policist in načelo sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev. Sodišču prve stopnje očita, da se je pri ugotavljanju ali sta policista ravnala v skladu z zgoraj navedenim, oprlo le na izpovedbo policistov, te ugotovitve pa so tudi v nasprotju z ostalimi izvedenimi dokazi. Povzema izpovedbe zaslišanih prič. Opozarja na neprimerno ravnanje policistov, ki se nista najavila poslovodkinji, niti se predstavila in legitimirala. Razlog za tovrstno intervencijo gre po njegovem mnenju pripisati položaju J. V., ki naj bi svoj položaj izkoriščal za pridobivanje podkupnin za pridobitev državljanstva, kar bi sodišče lahko ugotovilo z njegovim zaslišanjem, ki pa ga ni izvedlo, čeprav dokazni predlog za njegovo zaslišanje ni bil umaknjen. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša stroške pritožbe.
Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik zatrjuje, da sta ga delavca policije I. Š. in M. K. dne 30.11.2000 napadla in poškodovala. V civilnih oblačilih sta prišla na tožnikovo delovno mesto v trgovino, na vprašanje tožnika sicer odgovorila, da sta policista, a nista pokazala službene izkaznice. Ker se je tožnik pričel umikati, sta stekla za njim in ga napadla od zadaj, ga začela vleči proti pripravljalnici mesa, kjer sta ugasnila luč ter ga začela pretepati. Pri tem je tožnik utrpel poškodbo roke, in sicer levega in desnega zapestja, poškodbo oz. nalom desne ključnice, poškodbe podlahti leve in desne roke ter poškodbe po glavi in nogah.
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo njen organ v zvezi z opravljanjem službe povzroči tretji osebi, je določena v 26. členu Ustave Republike Slovenije in v času zatrjevanega škodnega dogodka veljavnem 172. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Pogoj za odgovornost je civilni delikt, ki je podan, če je nastala škoda, če ta izvira iz nedopustnega ravnanja, če med obojim obstaja vzročna zveza in če obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. V zvezi z nedopustnostjo ravnanja in odgovornostjo povzročitelja škode, je v konkretnem primeru potrebno upoštevati še predpise, ki so v tem času urejali dejavnosti in pooblastila policije, to je Zakon o policiji (v nadaljevanju ZPol) in Pravilnik o policijskih pooblastilih (Ur. l. RS, št. 51/2000, v nadaljevanju Pravilnik).
Pri opravljanju svojih nalog smejo policisti uporabiti tudi prisilna sredstva (sredstva za vklepanje in vezanje, plinski razpršilec, fizično silo...), če ne morejo drugače obvladati upiranja osebe, vzpostaviti javni red ali odvrniti napada, pri tem pa morajo upoštevati tudi načelo sorazmernosti (50. in 51. člen Zpol ter 108. člen Pravilnika). Praviloma svoje naloge opravljajo v uniformi, lahko tudi v civilni obleki, pred tem se morajo legitimirati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se ustno predstaviti kot policisti (na zahtevo povedati priimek in naziv enote, če to ne ovira izvršitve naloge), takoj ko je možno pa se še legitimirati s službeno izkaznico ( 31. člen Zpol in 11. člen Pravilnika).
Le potek celotnega dogajanja, vključno z ravnanjem tožnika samega, lahko da odgovor na vprašanje, ali je bilo ravnanje policistov v okviru dovoljenega.
Policista Š. in K., sta se vključila v preiskavo tožniku očitanega kaznivega dejanja ropa oziroma izsiljevanja. Skupaj z domnevnim oškodovancem sta odšla v trgovino M. v F., kjer je tožnik delal kot mesar. Kakor izhaja že iz trditev tožeče stranke, potrjeno tudi z njeno izpovedbo, nadalje pa tudi z izpovedbo zaslišanih policistov (in ne samo teh, kot zatrjuje pritožba), sta na tožnikovo vprašanje: „Kaj želita?“ odgovorila, da sta policista. Z logično obrazloženo in življenjsko sprejemljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je podprta tudi ugotovitev, da sta se policista ustno, vsaj eden izmed njiju pa tudi s službeno izkaznico predstavila priči I.T., ki se je nahajala najbližje. Drži sicer, da tega preostale zaslišane priče niso potrdile, kot pa izhaja iz njihovih izpovedb, nobena izmed njih ni bila neposredno v bližini dogodka. Pričanje priče T. je bilo v tem postopku resda drugačno, a mu sodišče prve stopnje upravičeno ni pripisalo verodostojnosti, saj se je bistveno razlikovalo od njene izjave, dane na dan škodnega dogodka, da sta ji Š. in K. rekla, da sta policista in sta ji pokazala neke značke ter njene izpovedbe v kazenskem postopku, ki je tekel zoper tožnika, kjer je izpovedala, da se ustno nista predstavila, da pa sta ji pokazala neko izkaznico.
Tožnik se je kljub pojasnilom policistov pričel umikati v zadnji prostor (predelovalnico mesa), kjer se nahaja tudi izhod iz trgovine. Kljub opozorilom policistov, se ni ustavil, v rokah pa je držal nož, ki ga je vzel s stene v zadnjem prostoru. Policista sta uporabila prisilna sredstva, s pomočjo katerih sta tožniku nož odvzela in ga vklenila, pri tem pa sta bila oba policista tudi poškodovana.
Res se policista ostalim zaposlenim nista predstavila niti pokazala službene izkaznice, svojega prihoda pa tudi nista najavila poslovodkinji, kar je bila običajna praksa, saj sta morala ravnati hitro, ker sta upravičeno (glede na to, da se je tožnik s predmeti, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku namenil v prostor, v katerem je bil izhod iz trgovine) pričakovala, da bo tožnik zbežal, uničil ali skril dokaze. V zadnjem prostoru pa sta se tožniku tudi legitimirala s službeno izkaznico.
V takšnem ravnanju policistov ni zaslediti protipravnosti. Predstavljanje s službeno izkaznico sta opravila (vsaj eden od njiju) priči, ki je bila v neposredni bližini, tožniku pa sta ustno pojasnila, da sta policista. Okoliščine primera njunega predstavljanja s službeno izkaznico tožniku niso dopuščale, prav tako pa bi njuno predstavljanje in najavljanje poslovodji lahko oviralo izvršitev njune naloge. Zaslediti pa tudi ni nesorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev. Tožnik niti ne zanika, da se je upiral, pri opravi naloge pa sta bila oba policista tudi poškodovana, kar zanika tudi primernost tožnikovega obnašanja.
Utemeljen tudi ni pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo zaslišati pričo V.. Ta naj bi izpovedal, kako mu je tožnik izročil določen znesek kot podkupnino za pridobitev ženinega državljanstva. Tudi v kolikor bi navedbe tožnika o podkupnini držale, to ne potrjuje protipravnega ravnanja policistov, ki sta zaradi podane prijave raziskovala sum storitve kaznivega dejanja (2. točka 3. člena ZPol). Ustavitev kazenskega postopka zoper tožnika pa tudi nima za posledico odškodninske odgovornosti države, ki odgovarja le zaradi protipravnega ravnanja organov pregona, pravdno sodišče pa na ustavitev kazenskega postopka tudi ni vezano (14. člen ZPP).
Ker tožnik ni dokazala protipravnega ravnanja policistov, kot enega izmed nujno potrebnih elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke, ta ni podana.
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani,
pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP
Dejstvo, da je tožnik izbrisan, še ne pomeni, da je upravičen do odškodnine. Zato mora v tožbi navesti dejstva, ki utemeljujejo obstoj odškodninske odgovornosti.
zastaranje obveznosti – razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Zastaranje terjatve, pri kateri mora upnik dolžniku pustiti primeren dodatni rok za izpolnitev, sicer začne teči takrat, ko ta rok preteče. Vendar glede začetka teka zastaranja to pomeni, da začne zastaranje teči od takrat, ko bi upnik najprej lahko oziroma mogel dati dolžniku dodatni rok in ne šele od takrat, ko to dejansko stori.
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi gradnje na tujem zemljišču).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052597
ZOR člen 939, 939/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285.
subrogacija – odškodnina – trditveno in dokazno breme
Subrogacija pomeni enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj zavarovanca (oškodovanca), če bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja. Ker je zavarovančev zahtevek proti odgovorni osebi odškodninski, mora zavarovalnica, ko zahteva povrnitev izplačane odškodnine od odgovorne osebe, zatrjevati (in dokazati) vse elemente odškodninskega delikta, kot bi jih moral sicer oškodovanec, če bi sam terjal povrnitev škode od povzročitelja. Odgovorna oseba pa ima proti zavarovalnici vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu.
ZPP člen 274, 274/1, 339/2-14. OZ člen 639, 639/3, 640. ZM člen 45, 45/1.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – pogodbeno dogovorjena dela – dodatna dela – jamčevanje za napake – znižanje plačila – ugovor pravice do znižanja plačila – sklepčnost ugovora na znižanje plačila – kriterij obrazloženosti – povrnitev stroškov protesta menice – protest menice – protest kot pogoj za vnovčitev menice – menica brez protesta – odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – prekluzivni rok materialnega prava – nedopustnost tožbe – zavrženje tožbe
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje plačila za opravljeni posel je jamčevalni zahtevek, ki ga naročnik lahko uveljavlja na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake (3. odstavek 639. člena OZ). V skladu s 640. členom OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Da bi naročnik, v konkretnem primeru tožena stranka, uspela z ugovorom znižanja plačila, bi morala poleg trditev o tem, da ima delo napako, da je podjemnika obvestila o napaki, mu dala primeren rok za odpravo napak in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil, kar vse je tožena stranka zatrjevala, podati tudi trditve o tem, kolikšno vrednost je imelo zanjo izvršeno delo z napako. Slednjemu trditvenemu bremenu pa tožena stranka ni zadostila. Ravno nasprotno, iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z napako, kakšno vrednost, saj je predelne stene tožeče stranke odstranila in jih zamenjala s predelnimi stenami drugega proizvajalca, stroške dobave in montaže novih predelnih sten pa od tožeče stranke vtožuje z nasprotno tožbo. V tem primeru bi bil na mestu odstop od Pogodbe, česar pa tožena stranka ni storila oziroma vsaj tega v postopku ni zatrjevala. Smisel jamčevalnega zahtevka na znižanje plačila je v tem, da naročnik delo z napako sprejme, v zameno za toleriranje napake pa se njegova obveznost plačila po pogodbi ustrezno zniža. Ker iz trditev tožene stranke ne izhaja, da bi imelo zanjo delo tožeče stranke, opravljeno z zatrjevano napako, kakšno vrednost, tožena stranka z ugovorom znižanja plačila ne more uspeti.
V skladu z določbo 1. odstavka 45. člena ZM z odredbo »brez protesta« trasant oprosti imetnika menice dolžnosti napraviti zaradi izvajanja regresa protest zaradi neplačila. To pa pomeni, da lahko imetnik menice, v konkretnem primeru tožeča stranka, uveljavlja regresni zahtevek zoper trasanta, v konkretnem primeru toženo stranko, ne da bi opravil protest. Tožeča stranka bi torej tudi brez protesta lahko prišla do poplačila svoje terjatve, zato ni upravičena do povračila teh stroškov.
Tožena stranka z nasprotno tožbo torej uveljavlja enega od jamčevalnih zahtevkov po 3. odstavku 639. člena OZ. Za sodno uveljavljanje pravic naročnika, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, pa OZ v 1. odstavku 635. člena določa enoletni rok od prejema obvestila. Gre za prekluzivni rok materialnega prava, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
obnova postopka – možnost navajanja dejstev – pravočasnost navajanja dejstev – procesna skrbnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta
Toženca sta imela dovolj časa, da popolnost očitno slabih fotokopij preverita in zahtevata nove fotokopije ali pa si, enako kot sta to storila po pravnomočnosti, sama priskrbita listine. Toženca nista navedla okoliščin, zaradi katerih ob ustrezni procesni skrbnosti predloženih točkovalnih zapisnikov nista mogla preveriti že tekom postopka na prvi stopnji in sta to storila šele po njegovem zaključku.
Prilagajanje vrednosti spora pred posameznimi pravnimi dejanji in drobljenje vrednosti spora oz. zahtevka, ki ima isto dejansko in pravno podlago, na posamezne dele, v teku obravnavanja zadeve ni dopustno.
dokončnost meje – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – ureditev meje v sodnem postopku po dokončnosti meje – domneva močnejše pravice
SPZ v določbah, ki se nanašajo na urejanje meje v sodnem postopku, ne določa, da bi bila morebitna dokončnost meje ovira za sodno urejanje meje, ampak določa (2. odst. 77. člena SPZ) zgolj to, da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.
ZIKS 145, 145/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 20, 20/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja – nerazumljiv izrek – smrt predlagatelja
Z besedo „podan“ je izrek vmesnega sklepa lahko razumljiv tako, da je predlog dr. K. B. vložen, kar je nedvoumno. Razumljiv pa je lahko tudi tako, da je njen predlog po temelju utemeljen. Če je razumljiv tako, bi moral imeti tudi razloge, kdo so zavezanci za vračilo zaplenjenega premoženja, da bi se lahko odločitev preizkusila, česar pa v razlogih izpodbijanega vmesnega sklepa ni.
ZPP člen 243, 252. ZOR člen 376, 376/1, 387, 387/2, 391, 391/1, 391/2.
zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – začetek teka zastaralnega roka – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – pravni standard
Ustaljeno stališče sodne prakse, da za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve, se nanaša zgolj na primere, ko dolžnik obenem ne navede višine terjatve. Ni torej potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve; če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Pri tem ni pomembno, kako to višino razume upnik, temveč dolžnik.
Določitev vsebine pravnega standarda (skrbnosti) za konkreten primer in uporaba tako konkretizirane norme je v izključni pristojnosti sodišča in ne izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058718
ZPP člen 7, 214. ZVCP člen 7, 7/1, 7/2, 200, 202, 233, 233/2. CZ člen 37, 38, 39, 43.
odgovornost države – zaplemba stvari v kazenskem postopku – protipravno ravnanje oškodovanca – vzročna zveza – razpravno načelo – priznana dejstva
Tožniku ni mogla nastati pravno priznana škoda, čeprav je prvo sodišče ugotovilo, da je bil avtomobil v kazenskem postopku protipravno zasežen, saj je prvo sodišče hkrati tudi ugotovilo, da zaradi njegovega protipravnega ravnanja v postopku uvoza avtomobilskih delov in pri registraciji avtomobila, avtomobila ne bi smel (mogel) uporabljati.
Pri odločanju je sodišče vezano na dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke pravdne stranke, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, se šteje, da takšno dejstvo ne obstaja. Dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana.
prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – odgovornost za stvarne napake – pravice kupca – povrnitev škode – izguba pravic – refleksna škoda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – strah
Ker je bila tožba vložena po poteku enoletnega roka, je prva tožeča stranka izgubila pravico do sodnega varstva. Škoda iz naslova jamčevalnih napak je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti. Gre za specialne določbe zakona, ki izključujejo določbe o splošni poslovni odškodninski odgovornosti. Splošne določbe se uporabijo le v primeru refleksne škode, torej škode, ki nastane zaradi stvarne napake na drugih dobrinah, za katero pa ne gre v obravnavanem primeru (primerjaj 3. odstavek 488. člena ZOR).
stvarna pristojnost sodišča – neupravičena obogatitev – najemno razmerje
Tožeča stranka zoper toženko uveljavlja zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Ker iz tožbenih navedb ne izhaja, da gre za spor, ki je povezan z obstojem najemnega razmerja, je za sojenje stvarno pristojno okrožno sodišče.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka – spor o predmetu delitve - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - verjetnost pravice
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.
zapisnik – pregledovanje spisa – prava neuka stranka – denarna kazen – zloraba pravic - žalitev
ZPP v 2. odst. 124. člena govori le o pravici strank, da preberejo zapisnik in ugovarjajo zoper njegovo vsebino, nikjer v ZPP pa ni določen dolžnost sodišča, da strankam izroči izvod zapisnika, saj imajo stranke skladno s 150. členom ZPP pravico pregledovati in prepisovati spise, na kar je bil toženec izrecno opozorjen.
Strankam je zagotovljena pravica do izjavljanja pred sodiščem, da lahko vpliva na odločitev sodišča, vendar pa ta pravica ne daje stranki pravice, da pred sodiščem izjavlja karkoli in kakorkoli (US RS U-I-145/03). Stranke namreč ne smejo podajati izjav na nedostojen in žaljiv način.
odgovornost šole za mladoletnega učenca – izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenke pri odpiranju vrat stranišča
Določba 167. člena ZOR izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da se šola ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo policista – povečana nevarnost
Tožnik ravnanja posameznikov ni mogel nadzorovati, sam dogodek pa je predstavljal povečano nevarnost, kar je podlaga za obstoj objektivne odgovornosti zavarovanke tožene stranke. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo. Delo s povečano nevarnostjo postane šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le-to vsebuje elemente povečane nevarnosti.