Terjatev, nastala zaradi kršitve pogodbe, in sicer za plačilo razlike med klubsko in redno ceno za nakup knjig, če član kluba izgubi ugodnosti članstva, ni občasna terjatev, zato zanjo velja splošni petletni zastaralni rok.
Stroške je izračunalo tako, da je kot vrednost spornega predmeta za odmero nagrade pooblaščenki tožene stranke vzelo povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh treh tožnikov, torej znesek 24.695,93 EUR. Pri tem pa je zmotno uporabilo OT, saj bi moralo po njeni 18. in 19. tarifni št. glede na omenjeno vrednost toženi stranki priznati za odgovor na tožbo in za prvo pripravljalno vlogo po 700 točk, s sklepom z dne 26.5.2009 pa ji priznalo dvakrat po 1.200 točk. Ni šlo torej za računsko pomoto v smislu prvega odstavka 328. čl. ZPP, temveč glede na metodo izračuna stroškov, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, za odločitev v škodo tožeče stranke zaradi nepravilne uporabe odvetniške tarife.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti voženj, ne da bi bil opredeljen namen voženj ali prevozna sredstva, s katerimi so se vožnje opravljale, ni dovolj določen.
Glede na to, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je dejansko izvrševala celo priposestvovalno dobo, mora biti v tožbenem zahtevku in v izreku sodbe to natančno določeno.
ZTLR člen 16, 16/1, 16/4. ZNP člen 123. ZIZ člen 236. SPZ člen 70, 70/4, 273, 273/1, 273/1-2.
postopek delitve stvari v solastnini - civilna delitev - prisilna javna dražba – kupec na prisilni javni dražbi - razdelitev stvari s prodajo
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari. Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe.
Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.
Ko je prvotoženec prodal nepremičnino drugotoženki, s tem pa tudi tožničin polovični delež, je postal neupravičeno obogaten za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožnici.
Oprostitev stroškov, tudi če je popolna, ne pomeni, da pravda za stranko ne pomeni nobenega stroškovnega tveganja.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – pravica do sodnega varstva
Sodišče lahko sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in prekine postopek, le tedaj, ko o tem vprašanju že teče kak postopek. Če ni tako, mora o vprašanju odločiti samo.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – izbris zaznambe izvršbe – vezanost na izvršilni postopek
Če bo terjatev plačana ter če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058777
OZ člen 6, 569, 571, 571/1. ZPP člen 212.
posojilna pogodba - izročitev posojenih stvari - trditveno in dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je toženka s podpisom na posojilni pogodbi potrdila prejem celotnega posojila v denarju, je bilo na toženki breme, da dokaže, da je v resnici prejela manj.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – enakovrednost dajatev - aleatornost
Če nujnih dedičev ni, je vprašanje enakovrednosti dajatev po pogodbi o dosmrtnem preživljanju irelevantno tudi v primeru, če stranki odstopita od načela aleatornosti.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – procesna sposobnost – subjektivna sprememba tožbe – soglasje
Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.
Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.
ZDR člen 128, 128/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 55.
plača – dodatek k plači – posebni pogoji dela – dokazno breme
Tožnik je za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, v skladu s panožno kolektivno pogodbo upravičen do dodatkov k plači za delo v popoldanski ali nočni izmeni, za nočno delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatke k plači mu je tožena stranka dolžna izplačati, saj v sodnem postopku ni dokazala, da jih je tožnik že prejel.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – preživljanje otrok – odmera preživnine
Pri odmeri preživnine se po uveljavljeni sodni praksi poleg izkazanega zaslužka in splošnega premoženjskega stanja staršev upoštevajo tudi njihove možnosti za pridobivanje dohodkov. Upoštevati je treba možnosti za zaslužek v danem okolju, zlasti zavezančeve sposobnosti, upoštevajoč njegovo izobrazbo, strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje.
SPZ člen 32. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 212/2.
motenje posesti – pravočasnost tožbe - opis motilnih dejanj – začasna odredba – verjetnost terjatve – trditveno in dokazno breme - identičnost začasne odredbe s tožbenim zahtevkom
Z začasno odredbo je mogoče uveljavljati vsebino, identično vsebini tožbenega zahtevka, le v izjemnih primerih. Zato je potrebno v takšnih situacijah ustrezno temu strožje oziroma restriktivneje presojati obstoj pogojev za predlagano začasno odredbo, saj morajo biti za izdajo začasne odredbe podani res tehtni razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058518
ZPP člen 258, 261, 261/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 414. ZIZ člen 15, 53, 53/2, 56, 238f.
spor iz razmerij med starši in otroki - zaslišanje obeh pravdnih strank - načelo kontradiktornosti - enakost orožij - osebni stiki z otrokom - izvršitev odločbe o stikih - nedopustne novote - prekluzija - smiselna uporaba ZPP
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov po vložitvi ugovora oz. odgovora na ugovor v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno, pri čemer postopek izvršitve sodne odločbe o osebnih stikih ni nobena izjema.
Tudi v primeru, ko samo ena stranka predlaga svoje zaslišanje, je sodišče dolžno zaslišati še nasprotno stranko (čeprav ta svojega zaslišanja sploh ni predlagala).