Terjatev, nastala zaradi kršitve pogodbe, in sicer za plačilo razlike med klubsko in redno ceno za nakup knjig, če član kluba izgubi ugodnosti članstva, ni občasna terjatev, zato zanjo velja splošni petletni zastaralni rok.
Stroške je izračunalo tako, da je kot vrednost spornega predmeta za odmero nagrade pooblaščenki tožene stranke vzelo povprečno vrednost vtoževanih zneskov vseh treh tožnikov, torej znesek 24.695,93 EUR. Pri tem pa je zmotno uporabilo OT, saj bi moralo po njeni 18. in 19. tarifni št. glede na omenjeno vrednost toženi stranki priznati za odgovor na tožbo in za prvo pripravljalno vlogo po 700 točk, s sklepom z dne 26.5.2009 pa ji priznalo dvakrat po 1.200 točk. Ni šlo torej za računsko pomoto v smislu prvega odstavka 328. čl. ZPP, temveč glede na metodo izračuna stroškov, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, za odločitev v škodo tožeče stranke zaradi nepravilne uporabe odvetniške tarife.
ZDR člen 128, 128/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 55.
plača – dodatek k plači – posebni pogoji dela – dokazno breme
Tožnik je za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, v skladu s panožno kolektivno pogodbo upravičen do dodatkov k plači za delo v popoldanski ali nočni izmeni, za nočno delo, za delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatke k plači mu je tožena stranka dolžna izplačati, saj v sodnem postopku ni dokazala, da jih je tožnik že prejel.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – procesna sposobnost – subjektivna sprememba tožbe – soglasje
Tožbe proti osebi, ki ne obstaja, ni mogoče vložiti. Sodišče na procesno sposobnost stranke pazi po uradni dolžnosti. Če je stranka umrla že pred vložitvijo tožbe, gre za napako, ki ni odpravljiva.
Če tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe (konkludentno) ne soglaša, je sodišče ne sme dopustiti.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 151, 151/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZDen člen 72, 72/2.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka – poprava tožbe – napaka, ki je ni mogoče odpraviti – pravdni stroški
Pri tožbi, v kateri je kot tožeča stranka označena oseba, ki je že mrtva, gre za napako, ki je ni mogoče odpraviti, saj tožbe v smislu 81. člena ZPP ni mogoče popraviti v tem smislu, da bi tožnik sposobnost biti stranka pridobil. To velja ne glede na to, da ima fizična oseba dediče oz. univerzalne pravne naslednike, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je tožnik.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – pravica do sodnega varstva
Sodišče lahko sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in prekine postopek, le tedaj, ko o tem vprašanju že teče kak postopek. Če ni tako, mora o vprašanju odločiti samo.
ZTLR člen 16, 16/1, 16/4. ZNP člen 123. ZIZ člen 236. SPZ člen 70, 70/4, 273, 273/1, 273/1-2.
postopek delitve stvari v solastnini - civilna delitev - prisilna javna dražba – kupec na prisilni javni dražbi - razdelitev stvari s prodajo
Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari. Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe.
Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.
dodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju – določitev preživnine – določitev stikov
Pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu izmed roditeljev so njegove koristi pogojene predvsem z vsestransko primernostjo te osebe v smeri njene zmožnosti omogočanja otroku zdrav telesni in duševni razvoj.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev služnosti voženj, ne da bi bil opredeljen namen voženj ali prevozna sredstva, s katerimi so se vožnje opravljale, ni dovolj določen.
Glede na to, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu in na način, kot se je dejansko izvrševala celo priposestvovalno dobo, mora biti v tožbenem zahtevku in v izreku sodbe to natančno določeno.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – izbris zaznambe izvršbe – vezanost na izvršilni postopek
Če bo terjatev plačana ter če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne poškodbe – merila za določitev višine
Za oškodovanca, ki je utrpel zlom čolnička levega zapestja, obtolčenino dela trupa ter poškodbo vratnih mišic, je primerna odškodnina 5 povprečnih plač.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dne, ko je predlog za oprostitev vložen; oprostitev velja samo v postopku, v katerem je bila priznana.
delitev solastnine – procesna ovira za meritorno odločanje – res iudicata
Pravnomočno odločena stvar je procesna ovira, ki onemogoča meritorno obravnavanje. Sodišče mora nanjo paziti ves čas postopka tudi po uradni dolžnosti.
Načelo monetarnega nominalizma je mogoče uporabiti le, kadar je predmet denarne obveznosti določen, torej, kadar je izražen z določenim številom denarnih enot in to v isti valuti, v kateri je treba tudi opraviti plačilo. Kadar pa ni tako, ampak pogodba vsebuje podatke, z uporabo katerih je ob dospelosti oziroma ob plačilu denarne obveznosti mogoče izračunati število denarnih enot, na katere se glasi denarni instrument, s katerim dolžnik izpolni denarno obveznost, pa predmet denarne obveznosti ni določen, ampak je določljiv. Način (instrument), ki ga v tem primeru uporabimo kot podlago za določljivost denarne obveznosti, je valorizacija.
Tožnik se je v tožbi in kasnejših pravočasnih navedbah skliceval na „situacije“ in na končno situacijo. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da v tem primeru situacije ne morejo predstavljati trditvene podlage, napačno pa je tudi zaključilo, da tožba ni sklepčna, saj bi lahko bila kvečjemu nepopolna.