ZPP v četrtem odstavku 367b. člena predlagatelju nalaga, da mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. V konkretni zadevi predlagatelj tem strogim formalnim zahtevam ni zadostil.
Revizija se dopusti glede presoje procesnopravne in materialnopravne pravilnosti ocene sodišča druge stopnje, da prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 12. 2012, ni nična.
dopuščena revizija - uporaba stanovanja v skupni lastnini - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - plačilo uporabnine - višina uporabnine - prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera izpolnjen pogoj po določbi prvega odstavka 216. člena ZPP za uporabo instituta prostega preudarka glede presoje višine uporabnine iz naslova sobivanja mld. otrok pravdnih strank v stanovanju, ki je skupno premoženje pravdnih strank, in
- ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko toženka ni podala trditev, niti dokazov o višini na mld. otroka odpadajoče uporabnine stanovanja glede na določbi 212. in 213. člena Zakona o pravdnem postopku sploh možno in dopustno presojati pavšalni ugovor toženke o višini uporabnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili četrti odstavek 126. člena ZD, ko sta presodili, da dejstvo, da toženka zapustnici ni ponudila možnosti, da pride živet k njej, izpolnjuje zakonske znake dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
Čeprav je za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom in (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode, ni dvoma, da morata biti dokazana oba sklopa vzročne zveze, in sicer vsaj z verjetnostjo, ki ustreza mejnemu pragu (zadostne) verjetnosti. Prospektivna analiza vzročnosti se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, vendar pa se pri tem ne upošteva samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah - to velja za oba sklopa vzročne zveze. Kadar vzroka ni mogoče ugotoviti z gotovostjo, se v sodni praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
Za obravnavani primer res velja, da bi povzročitelj škode s svojim ravnanjem (izsiljevanjem prednosti) lahko povzročil smrt oškodovanca, a vendarle je oškodovanec v prometni nesreči utrpel le lahke poškodbe, katerih zdravljenje je bilo zaključeno v enem mesecu, umrl pa je 15 mesecev kasneje. Za odločitev je zato bistveno, ali je smrt sploh verjetna posledica škodnega dogodka oziroma drugače, ali je z zadostno verjetnostjo (ki ni gotovost) izkazano, da je smrt tožničinega očeta v vzročni zvezi s škodnim dogodkom (in temu predhodnim ravnanjem odgovorne osebe). Izvedenec je vpliv prometne nesreče na smrt tožničinega očeta označil kot kamenček v mozaiku vzrokov, ki so privedli do nastopa smrti, in tako vpliv opredelil kot minimalni, ni pa ga izključil. Takšen vpliv pa ne presega mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da je bila prometna nesreča vzrok smrti tožničinega očeta.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - zavrženje predloga
V skladu s 34. členom ZNP v nepravdnem postopku revizija ni bila dovoljena, razen če je zakon določil drugače. Ker ZNP v dvanajstem poglavju, ki ureja postopek za ureditev razmerij med solastniki, revizije ni izrecno dovolil, ta v tem postopku ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da ni podana soodgovornost tožnika za nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00034254
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 23.
predlog za dopustitev revizije - stvarna pristojnost - gospodarski spor - aktivna legitimacija - verodostojna listina - izpisek iz poslovne knjige - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede presoje procesnopravne in materialnopravne pravilnosti ocene sodišča druge stopnje, da prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 12. 2012, ni nična.
ZPP člen 367a, 367c. URS člen 2. ZVO-1 člen 2, 2/1, 2/2-1, 2/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/4.
predlog za dopustitev revizije - okoljska dajatev - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00038974
ZPP člen 367a, 367a/1. ZJC-B člen 19.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje o nezastaranju tožnikovega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od odmene za nepremičnini, po katerih poteka javna cesta, naknadno pa je bil uveden postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B, in sicer za čas od odvzema posesti, ter glede pravne podlage takega tožnikovega zahtevka.
V situaciji, ko gre za plačevanje na različnih plačilnih avtomatih (ali bankomatih), kot je bilo to v obravnavani zadevi, plačilna kartica na ime omogoča vsakokratnemu prinositelju, ki ima njeno osebno identifikacijsko številko, da z njo tudi izvede plačilo. To pomeni, da kljub temu, da gre za plačilni instrument na ime, se le-ta po svoji vsebini približuje instrumentu, ki funkcionira na prinositelja. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da gre pri odtujitvi plačilne kartice, kjer storilec pridobi tudi osebno identifikacijsko številko in v nadaljevanju opravi dvig ali nakup blaga, za protipraven prenos oziroma odvzem denarja iz sfere oškodovanca v premoženjsko sfero storilca, torej za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja tatvine in ne goljufije. Ključna razlikovalna okoliščina med tema kaznivima dejanjema je v soglasju oškodovanca. V takšni situaciji se oškodovanec zaradi zmote, v katero ga je spravil storilec, strinja s prenosom določenih stvari izven svoje premoženjske sfere. V primeru tatvine pa o takšnem soglasju ni mogoče govoriti.
Pri razlagi zakonskega znaka odvzema je treba izhajati iz namena dobrine, ki se jo s tem kaznivim dejanjem varuje, to pa je izvrševanje oblasti nad premoženjem. Oblast nad premoženjem do katerega se dostopa s plačilnimi karticami lahko ima le imetnik plačilne kartice, kljub temu, da je v kritičnem času v posesti druge osebe. Plačilna kartica predstavlja ključni element, ki omogoča izvrševanje oblasti oziroma instrument s pomočjo katerega se razpolaga z določenimi denarnimi sredstvi oziroma premoženjem. Zato se le imetniku plačilne kartice z njeno odtujitvijo in nakupom blaga ali dvigi gotovine odvzame oblast nad tem delom premoženja, ki nato preide v premoženjsko sfero storilca kaznivega dejanja. Hkrati oškodovanec s takšnim načinom izgube oblasti nad stvarjo ne soglaša, zato je mogoče odvzem opredeliti kot protipraven.