ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - zavrženje predloga
V skladu s 34. členom ZNP v nepravdnem postopku revizija ni bila dovoljena, razen če je zakon določil drugače. Ker ZNP v dvanajstem poglavju, ki ureja postopek za ureditev razmerij med solastniki, revizije ni izrecno dovolil, ta v tem postopku ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.
Revizija se dopusti glede presoje procesnopravne in materialnopravne pravilnosti ocene sodišča druge stopnje, da prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 12. 2012, ni nična.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je bila prva tožnica zaposlena na sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v tej zadevi, ter da sta oba z njenim zunajzakonskim partnerjem (ki je na tem sodišču še vedno zaposlen kot informatik) sodnikom pravdnega oddelka poznana, sodniki pa se zlasti z njenim zunajzakonskim partnerjem že vrsto let videvajo in z njim sodelujejo, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
ZPP člen 367a, 367c. URS člen 2. ZVO-1 člen 2, 2/1, 2/2-1, 2/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/4.
predlog za dopustitev revizije - okoljska dajatev - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - zavrnitev predloga
Čeprav je za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom in (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode, ni dvoma, da morata biti dokazana oba sklopa vzročne zveze, in sicer vsaj z verjetnostjo, ki ustreza mejnemu pragu (zadostne) verjetnosti. Prospektivna analiza vzročnosti se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, vendar pa se pri tem ne upošteva samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah - to velja za oba sklopa vzročne zveze. Kadar vzroka ni mogoče ugotoviti z gotovostjo, se v sodni praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
Za obravnavani primer res velja, da bi povzročitelj škode s svojim ravnanjem (izsiljevanjem prednosti) lahko povzročil smrt oškodovanca, a vendarle je oškodovanec v prometni nesreči utrpel le lahke poškodbe, katerih zdravljenje je bilo zaključeno v enem mesecu, umrl pa je 15 mesecev kasneje. Za odločitev je zato bistveno, ali je smrt sploh verjetna posledica škodnega dogodka oziroma drugače, ali je z zadostno verjetnostjo (ki ni gotovost) izkazano, da je smrt tožničinega očeta v vzročni zvezi s škodnim dogodkom (in temu predhodnim ravnanjem odgovorne osebe). Izvedenec je vpliv prometne nesreče na smrt tožničinega očeta označil kot kamenček v mozaiku vzrokov, ki so privedli do nastopa smrti, in tako vpliv opredelil kot minimalni, ni pa ga izključil. Takšen vpliv pa ne presega mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da je bila prometna nesreča vzrok smrti tožničinega očeta.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da ni podana soodgovornost tožnika za nastalo škodo.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 219.
dopuščena revizija - stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - prestavitev služnostne poti - povrnitev stroškov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da stroški vzpostavitve odvodnjavanja in tlakovanja, kakršno je bilo zagotovljeno na stari služnostni poti, niso stroški prestavitve služnostne poti, ki bi jih moral kriti lastnik služeče stvari.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je amortizacija priznana kot strošek (odhodek), ki se (lahko) odbije (odšteje) pri izračunu izgubljenega dobička.
Revizija se dopusti glede presoje procesnopravne in materialnopravne pravilnosti ocene sodišča druge stopnje, da prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 12. 2012, ni nična.
ZPP v četrtem odstavku 367b. člena predlagatelju nalaga, da mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. V konkretni zadevi predlagatelj tem strogim formalnim zahtevam ni zadostil.
ZPP člen 216, 285, 339, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 190, 198.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - plačilo uporabnine - nadomestilo za uporabo nepremičnine v skupni lasti - bivanje otroka razvezanih zakoncev v skupni nepremičnini - pasivna legitimacija - prosti preudarek - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili četrti odstavek 126. člena ZD, ko sta presodili, da dejstvo, da toženka zapustnici ni ponudila možnosti, da pride živet k njej, izpolnjuje zakonske znake dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00034246
ZPP člen 2, 2/1, 86, 86/4, 282, 282/2, 339, 339/1, 339/2-8, 367a, 367c, 367č. SPZ člen 16, 18, 65.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga
Tožnik za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00035186
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ člen 243, 243/1.
kršitev kazenskega zakona - zloraba notranje informacije - zakonski znaki - notranja informacija - izkoriščanje - kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov
Presoja, ali je imel obsojenec v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost izpodbiti domnevo, da notranjih informacij ni izkoristil v smislu 2. člena Direktive, ampak so ga pri pridobitvi delnic vodili drugačni nameni.
Argument, da ga je kot primarnega insajderja pri nakupu delnic vodil namen kršitve zaupanja vlagateljev, bi bilo sprejeti kot legitimen, tudi z vidika izhodišč sodbe SEU C-45/08. Udeležba menedžementa v lastništvu družbe je v ekonomski stroki široko sprejeta. Z udeležbo vodstva družbe v njenem lastništvu se namreč interesi uprave uskladijo z interesi delničarjev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00034050
KZ člen 217, 217/1.. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v zmoto - goljufiv namen - dokončano kaznivo dejanje - zakonitost dokazov - dokazi, izvedeni v drugem postopku - opiranje odločitve sodišča na sodbo drugega sodišča - načelo neposrednosti - vpliv na zakonitost sodbe - relevantnost dokaza
Kot je razvidno iz izreka sodbe, je obsojenka od oškodovanke pridobila denar z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin (kot enim od dveh možnih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 217. člena KZ). Ta zakonski znak pa je v izreku zadostno konkretiziran z navedbo, da je obsojenka lažnivo prikazovala, da bo oškodovanki ves denar vrnila, ko dobi kredit, in jo s tem preslepila, da ji je nakazala znesek 930 EUR, tega denarja pa ji od vsega začetka ni imela namena vrniti in ji ga tudi vse do danes ni vrnila.
Goljufiv obogatitveni namen obsojenke, torej njen namen pridobiti protipravno premoženjsko korist, je v izreku konkretiziran z navedbo, da oškodovanki že od vsega začetka tega denarja ni imela namena vrniti in ga vse do danes ni vrnila. Goljufivi obogatitveni namen je res samostojni znak kaznivega dejanja, ki pa pomeni obliko krivde. Pri namenu pa gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni navzven razvidno. Gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe.
Obstoj goljufivega namena je glede na očitano izvršitveno obliko kaznivega dejanja v obrazložitvi utemeljen z ugotovitvijo sodišča, da je obsojenka kasneje pridobila visok kredit, pa svoje obveznosti do oškodovanke ni poravnala.