Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23. ZZavar-1 člen 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-3, 37, 441, 441/2, 447, 448. ZUS-1 člen 27, 27/1, 71, 71/2. ZPP člen 243. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnic in pokojninskih družb (2016) člen 2, 2/2, 2/2-2, 2/2-5, 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2, 4/2-3, 4/2-4, 4/3.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - primernost kvalificiranega imetnika - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - ugled - zadržan sodni nadzor - meje preizkusa - pravica do sodnega varstva - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - glavna obravnava v upravnem sporu - izvedba dokaza z izvedencem - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža.
Bistvena značilnost zadržane presoje je, da sodišče ne presoja dejanskega stanja oziroma s tem povezanih tožbenih razlogov, temveč se v celoti zanaša na ugotovitve upravnega organa.
Meje preizkusa odločb toženke so določene v 447. členu ZZavar-1, po katerem sodišče preizkusi odločbo v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa zakon, ki ureja upravni spor, to je ZUS-1. Ker ZZavar-1 ne določa razlogov, zaradi katerih se sme izpodbijati odločba, se glede na drugi odstavek 441. člena ZZavar-1 glede izpodbojnih razlogov uporablja ZUS-1. Upravni akt se sme izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ničnostnih razlogov (prvi odstavek 27. člena ZUS-1). Iz teh zakonskih določil tako izhaja, da pravne podlage za zadržani sodni nadzor v smislu izključitve presoje tožbenih očitkov, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ni.
ZPIZ-2 člen 191. ZVZD-1 člen 5, 12. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z višine - soprispevek delavca - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali gre v konkretnem primeru toženi stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje o izvedenih pregledih delovne opreme, očitati opustitev izvajanja dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu,
- ali sta sodišči glede na okoliščine primera in obstoječo sodno prakso pravilno ovrednotili soprispevek delavca (delovodje) k nastali delovni nezgodi.
ZGD-1 člen 305, 390, 395, 509, 522. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščina - plača direktorja - nasprotni predlog - pravice družbenikov - pravica do obveščenosti - ničnost sklepa skupščine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko družbeniki v d.o.o. določitev plače direktorja s sklepom skupščine prepustijo v odločanje posameznima družbenikoma, ki imata skupaj večino glasovalnih pravic,
- ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodilo, da sklep št. 6 skupščine tožene stranke z dne 27. 6. 2018 oziroma sklep št. 3 z dne 22. 10. 2018 ne predstavlja nasprotnega predloga glede na sklep, naveden v predlogu dnevnega reda sklica skupščine,
- ali je odgovor družbeniku, da bo določena nepremičnina prodana po tržni ceni, zadosti obrazložen.
dopuščena revizija - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - posledice prometne nezgode - smrt zavarovanca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu le v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oz. zmanjšana zmožnost za delo in je bila izdana odločba o invalidnosti, ali tudi v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca in odločba o invalidnosti ni bila izdana.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00033997
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 77. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZBan-2 člen 267, 267/1.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - neizkazan pravni interes - zavrženje tožbe - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - poseg v pravni položaj - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Da bi bilo zadoščeno standardu obrazloženosti sodne odločbe, bi moralo Upravno sodišče obrazložiti, zakaj se tožničin pravni položaj ne bi spremenil in se v okviru tega opredeliti do stališča tožene stranke, da tožeča stranka z odpravo Odločbe o ugovoru in z njo Odredbe ne bi pridobila nazaj 3.757 delnic z oznako X.
V ponovnem sojenju bo moralo Upravno sodišče pri presoji pravnega interesa tožeče stranke upoštevati, da načeloma v nobenem postopku ni mogoče ločevati očitane kršitve od izrečene sankcije. Sankcija je le posledica kršitve in je neodvisno od kršitve nikomur ni mogoče izreči.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali navedba upravičenca v kontragarancijski pogodbi vpliva na vsebino zaveze tožene stranke kot poroka iz naslova garancije, glede na to, da v kontragarancijski pogodbi upravičenec iz kontragarancije ni enak kot v kontragaranciji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - odškodninska tožba - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Zaradi zatrjevane protipravnosti pristojnega sodišča ni primerno, da bi to isto sodišče odločalo o odškodninski obveznosti Republike Slovenije iz tega naslova. Med druge tehtne razloge je tako mogoče šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti, ki je povezana s percepcijo strank in javnosti o nepristranskosti pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00039817
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stečajni postopek - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšne pravne učinke ima določba prvega odstavka 498. člena ZGD-1, ki določa, da se t.i. kapitalsko posojilo v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave šteje za premoženje družbe, na terjatev družbenika za vračilo takega posojila.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23. ZZavar-1 člen 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-2, 36/1-3, 36/1-4, 37, 37/1, 37/1-1, 37/1-2, 37/1-4, 441, 441/2, 447, 448. ZUS-1 člen 27, 27/1, 71, 71/2. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnic in pokojninskih družb (2016) člen 2, 2/2, 2/2-5, 4.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - obseg sodnega preizkusa - zadržan sodni nadzor - primernost kvalificiranega imetnika - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - razkritje finančnih podatkov - izvedba dokaza z izvedencem - glavna obravnava v upravnem sporu - zavrnitev revizije
Ne obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža.
Pri vseh vprašanjih, s katerimi je tožnica v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne oziroma računovodske stroke, gre za vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava, ki so v domeni razlage upravnega organa in sodišča (iura novit curia), in ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev. Tako se izkaže, da izvedba glavne obravnave v obravnavani zadevi ni bila potrebna, tudi če bi bila po 448. členu ZZavar-1 dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00036965
OZ člen 86, 108, 111, 193, 285, 285/1. ZPP člen 341, 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 212, 214.
dopuščena revizija - evropska sredstva - odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave zoper sopogodbenika - načelo vestnosti in poštenja - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatev, nastala po začetku postopka prisilne poravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali pogodbeno določilo, po katerem sme pogodbenik odstopiti od pogodbe v primeru, ko je zoper drugega pogodbenika, ki po pogodbi ni zavezan k nobeni denarni izpolnitvi, sprožen postopek prisilne poravnave, krši načelo vestnosti in poštenja v smislu prvega odstavka 5. člena OZ in je zato nično,
- ali plačilo stroškov po podlagi potrjenega dela na projektu (ki predstavlja izpolnjevanje pogodbenih zavez) predstavlja sprejem delne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00034254
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 23.
predlog za dopustitev revizije - stvarna pristojnost - gospodarski spor - aktivna legitimacija - verodostojna listina - izpisek iz poslovne knjige - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede presoje procesnopravne in materialnopravne pravilnosti ocene sodišča druge stopnje, da prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 12. 12. 2012, ni nična.
ZPP člen 367a, 367c. URS člen 2. ZVO-1 člen 2, 2/1, 2/2-1, 2/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 12, 12/4.
predlog za dopustitev revizije - okoljska dajatev - ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00038974
ZPP člen 367a, 367a/1. ZJC-B člen 19.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje o nezastaranju tožnikovega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od odmene za nepremičnini, po katerih poteka javna cesta, naknadno pa je bil uveden postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B, in sicer za čas od odvzema posesti, ter glede pravne podlage takega tožnikovega zahtevka.
Čeprav je za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom in (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode, ni dvoma, da morata biti dokazana oba sklopa vzročne zveze, in sicer vsaj z verjetnostjo, ki ustreza mejnemu pragu (zadostne) verjetnosti. Prospektivna analiza vzročnosti se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, vendar pa se pri tem ne upošteva samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah - to velja za oba sklopa vzročne zveze. Kadar vzroka ni mogoče ugotoviti z gotovostjo, se v sodni praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti.
Za obravnavani primer res velja, da bi povzročitelj škode s svojim ravnanjem (izsiljevanjem prednosti) lahko povzročil smrt oškodovanca, a vendarle je oškodovanec v prometni nesreči utrpel le lahke poškodbe, katerih zdravljenje je bilo zaključeno v enem mesecu, umrl pa je 15 mesecev kasneje. Za odločitev je zato bistveno, ali je smrt sploh verjetna posledica škodnega dogodka oziroma drugače, ali je z zadostno verjetnostjo (ki ni gotovost) izkazano, da je smrt tožničinega očeta v vzročni zvezi s škodnim dogodkom (in temu predhodnim ravnanjem odgovorne osebe). Izvedenec je vpliv prometne nesreče na smrt tožničinega očeta označil kot kamenček v mozaiku vzrokov, ki so privedli do nastopa smrti, in tako vpliv opredelil kot minimalni, ni pa ga izključil. Takšen vpliv pa ne presega mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da je bila prometna nesreča vzrok smrti tožničinega očeta.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili četrti odstavek 126. člena ZD, ko sta presodili, da dejstvo, da toženka zapustnici ni ponudila možnosti, da pride živet k njej, izpolnjuje zakonske znake dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00034246
ZPP člen 2, 2/1, 86, 86/4, 282, 282/2, 339, 339/1, 339/2-8, 367a, 367c, 367č. SPZ člen 16, 18, 65.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga
Tožnik za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POLITIČNE STRANKE - USTAVNO PRAVO
VS00047448
ZPP člen 367a, 367a/a. URS člen 82.
dopuščena revizija - pogodba o kandidaturi za poslanca Državnega zbora - politična stranka - poslanec - poslanski mandat - politična odgovornost - izstop iz politične stranke - izstop iz poslanske skupine - stroški v zvezi z volitvami - povrnitev stroškov - ničnost pogodbenega določila - namen pogodbenega določila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je z vidika Ustave RS, ki v 82. členu določa, da so poslanci predstavniki ljudstva, dopustno urejati vprašanja izstopa iz tožeče stranke (ali vsakokratne politične stranke) na način, da toženec (ali vsakokratni poslanec) kot predstavnik ljudstva nase prevzema breme civilnih sankcij.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je amortizacija priznana kot strošek (odhodek), ki se (lahko) odbije (odšteje) pri izračunu izgubljenega dobička.