DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00033998
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 125, 125/3, 126, 126/6, 146, 155, 155/1, 155/1-6, 156. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1. ZPIZ-1 člen 228, 228/2, 275, 275/1, 275/4. ZPIZ-2 člen 159, 159/2, 194.
vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev preplačil - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izterjava denarne terjatve - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje izterjave - začetek teka zastaranja - lex specialis - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - izvršljivost odločbe ZPIZ - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, začne teči prvi dan po izvršljivosti te odločbe.
Kdaj zastara pravica do izterjave terjatve vračila preplačil na podlagi odločbe Zavoda, ZPIZ-2 ne ureja, vendar pa ni mogoče uporabiti splošnih določb OZ, ki z izterjavo v davčnih postopkih niso v ničemer povezane, temveč je treba tudi za nedavčne denarne obveznosti, ki se izterjujejo na podlagi ZDavP-2, analogno uporabiti pravilo zastaranja izterjave davčnih obveznosti iz tega specialnega zakona. To pravilo tudi sicer velja v povezavi z drugimi odločbami Zavoda pri pobiranju in izterjavi prispevkov, skladno z drugim odstavkom 159. člena ZPIZ-2 ter s tretjim odstavkom 3. člena ZDavP-2. Zato je torej treba glede vprašanja zastaranja pravice do davčne izvršbe tudi v tem primeru uporabiti člene 125. do 126. a ZDavP-2.
Pravica do izterjave vračila preveč plačanih sredstev, ki izhaja iz odločbe Zavoda (upnika), zastara v petih letih od takrat, ko je navedena obveznost nasproti revidentki (dolžnici) začela učinkovati, torej od njene izvršljivosti.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00035182
ZDoh-2 člen 92, 97, 97/1, 97/1-1, 100, 100/2, 100/3, 102. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5, 331, 331/1. OZ-UPB1 člen 21, 21/1, 59, 59/1, 59/2. ZUP člen 224. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - darilna pogodba - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - datum sklenitve - odložni pogoj - soglasje pristojnega organa - pogoji za veljavnost pogodbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - odprava sklepa
Izročilna in darilna pogodba za primer smrti kot celota (torej tudi glede revidentkinega prenosa poslovnega deleža v gospodarski družbi na sina) je bila sklenjena pod pogojem, da revidentka pridobi zakonsko zahtevano soglasje po ZON in ZKZ za razpolaganje z nepremičninami.
Šele z izpolnitvijo odložnega pogoja – s pridobitvijo soglasja – je bilo jasno, da je pogodba veljavna pravna podlaga za odsvojitev kapitala v smislu nastanka medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prenosa pravic iz kapitala na drugega in pridobitve dohodka), ne pa datum sklenitve pogodbe. Brez zakonsko zahtevanega soglasja ne bi veljalo niti razpolaganje s poslovnim deležem in tako tudi ne vzpostavljalo podlage za dohodek ter ustvarjalo pravnih posledic za zavezanca na dohodninskem področju.
V primerih, kot je obravnavani, se za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 šteje čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, čas nastanka njegove pravnomočnosti pa, če zakon tako določa.
Za davčno obravnavo ni bistveno, ali glede na določbo drugega odstavka 59. člena OZ izpolnitev odložnega pogoja ustvarja učinke za nazaj (torej od datuma sklenitve pogodbe), ali le za naprej. Pomembno je, kdaj je bilo pridobljeno soglasje upravnega organa.
Za obravnavani primer tako ni odločilno, da je bila pogodba z odložnim pogojem sklenjena 13. 12. 2016. Pomembno je, kdaj se je odložni pogoj izpolnil, saj je šele takrat bil lahko ustvarjen dohodek (dobiček iz kapitala).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00033993
ZPP člen 78, 86, 86/4, 374, 374/2, 377. ZGD-1 člen 32, 32/1, 265, 265/2, 266.
predlog za dopustitev revizije - pooblastilo pravne osebe za vložitev revizije - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - veljavnost pooblastila - zastopanje pravne osebe - delniška družba (d. d.) - pooblastitelj - upravičenost za zastopanje - neustrezno pooblastilo - zavrženje predloga
Pooblastila za vložitev predloga za dopustitev revizije ni podpisala oseba, ki bi bila upravičena za zastopanje tožeče stranke. Odvetnika, ki sta vložila predlog, za njegovo vložitev torej nista imela pooblastila tožeče stranke.
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1, 14. ZDDV-1 člen 6, 6/1, 33, 44, 44-4, 45, 45/1, 62, 63, 63/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - sale and lease back - dvakratna prodaja - finančni najem - enotna transakcija - oprostitev plačila DDV - oproščena transakcija - odbitek vstopnega DDV - načelo davčne nevtralnosti - popravek obračunanega DDV - dobra vera - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Takojšnja prodaja in povratni zakup nepremičnin med istima strankama ne pomenita dveh vzajemnih dobav blaga (ločenih pravnih poslov), ampak enotno finančno transakcijo za povečanje likvidnosti gospodarske družbe, če: gospodarska družba za namen pridobitve sredstev kot posojila prenese (proda) nepremičnine na finančno institucijo, ta pa za iste nepremičnine sklene s prodajalcem pogodbo o finančnem leasingu; omenjeni namen pa je izkazan, če prenos nepremičnin ne omogoča finančni instituciji razpolaganja z njimi na način, kot da bi bila njihova lastnica, za kar gre tudi v primeru, če nepremičnine na podlagi take pogodbe ostanejo v posesti dotedanjega lastnika, to je leasingojemalca. Pomembna je torej dejanska možnost uporabe nepremičnin, ne pa zgolj pravni vidik leasingodajalčeve pridobitve lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo.
Uresničevanje pravice do odbitka DDV je omejeno samo na dolgovane davke in je ni mogoče razširiti na pomotoma plačani vstopni DDV, tudi ne, če je DDV dolgovan le zato, ker je naveden na računu. Iz tega izhaja, da oproščena transakcija ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, čeprav bi bil davek neupravičeno plačan.
Popravek neupravičeno zaračunanega DDV mora biti omogočen, če je izdajatelj računa pri tem ravnal v dobri veri. Okoliščina dobre vere pa postane nepomembna, če je izdajatelj sam pravočasno naredil vse za preprečitev nevarnosti izgube davčnega prihodka države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00034938
ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 48, 49, 50, 53. ZZ člen 1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - materialno statusno preoblikovanje - obdavčitev pri združitvah in delitvah - zavod - obdavčitev - davčne ugodnosti - načelo nevtralnosti - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija dopusti glede vprašanja, ali ima pravna oseba, organizirana v pravnoorganizacijski obliki "zavod", ob izpolnjevanju ostalih pogojev po 50. členu ZDDPO-2, pravico do nevtralne davčne obravnave iz 49. člena ZDDPO-2?
ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 71, 71/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odmera akontacije dohodnine od dohodka - davčna obveznost - obrestovanje - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti - obrestna mera - časovna veljavnost procesnega zakona - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tudi davčne obveznosti, ki jih je davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovil po 1. 1. 2017, obrestujejo po 7% obrestni meri (kot jo določa z ZDavP-2J spremenjena določba 95. člena ZDavP-2), čeprav je rok za plačilo tega davka potekel že pred 1. 1. 2017?
ZP-1 člen 59, 59/3, 90, 90/1, 155, 155/2.. URS člen 22, 29, 29-3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravica do obrambe - enako varstvo pravic - pravna relevantnost dokazov - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist
Dokazni predlog kršitelja za pregled video posnetkov nadzornih kamer se je nanašal na edini nepristranski dokazni vir in je bil edini obrambni dokaz, ki bi storilčevo odgovornost za očitani mu prekršek mogel ovreči, zaradi česar je kršitelj izkazal pravno relevantnost dokaza s prepričljivo stopnjo verjetnosti. Sodišče bi dokaznemu predlogu obrambe zato moralo ugoditi. Le tako bi lahko presodilo, ali je bila storilcu v konkretni zadevi zagotovljena pravica do poštenega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00037040
OZ člen 619, 626, 626/1, 635, 635/2, 640. ZPP člen 380, 380/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Iz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. Če je dogovor drugačen in je torej specifično izražen končni interes naročnika izvajalcu znan, je z njim izvajalec omejen in je nanj vezan. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni tudi nepravilnost v izpolnitvi.
Glede na okoliščine obravnavane zadeve zahtevana kvantitativna izpolnitev (dnevna prisotnost 70 oseb) in lastnost izvajalca (izobrazba nadzorne osebe) predstavljata rezultat podjemne pogodbe oziroma odstop od teh zahtev predstavlja napako pri izvršitvi posla. Zato ima toženka (načeloma) pravico do znižanja pogodbene cene.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - zavrnitev predloga - vložitev tožbe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Dolžnik lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva samo tisto, kar je upnik z izvršbo dobil, in ničesar drugega.
Pritožbeno sodišče ni pravilno uporabilo pravila o pravnomočno že razsojeni stvari iz 319. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, ob upoštevanju dejstva, da je izvršilno sodišče v postopku nasprotne izvršbe zahtevo tožeče stranke (tam dolžnika oziroma upnika po nasprotni izvršbi) na plačilo zakonskih zamudnih obresti od neutemeljeno izterjanega zneska zavrnilo z obrazložitvijo, da je obseg zahtevka po nasprotni izvršbi omejen zgolj na vrnitev tistega, kar je bilo z izvršbo dobljeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00034155
ZP-1 člen 156, 156/1, 156/1-5, 158.. URS člen 22.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - sankcije za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - arbitrarnost
Kršitev po 5. točki 156. člena ZP-1 ne bo podana, ko sodišče ne bo pravilno ovrednotilo pravnorelevantnih dejstev posameznega primera in bo zmotno presodilo primernost izrečene prekrškovne sankcije (158. člen ZP-1). Tudi takšna presoja pa bo lahko izjemoma prerasla v kršitev materialnih določb zakona, in sicer v primerih, ko bo odločitev sodišča tako očitno napačna in brez stvarno razumnih razlogov, da bo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev - torej samovoljno (arbitrarno).
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00033020
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1-a. ATSG člen 72, 72/1.
Vse države članice EU morajo tožeči stranki kot nosilki socialnega zavarovanja v Švici, odgovorni za dodelitev dajatev oškodovanki v prometni nesreči, ki jo je povzročila zavarovanka tožene stranke (slovenske zavarovalnice), priznati prevzem pravic oškodovanke kot prejemnice dajatev proti tretji osebi, torej toženi stranki, če je prevzem pravic predpisan po švicarskem pravu. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožeča stranka prevzela pravice oškodovanke po prvem odstavku 72. člena švicarskega zveznega zakona, ki ureja splošni del prava socialne varnosti (v nadaljevanju ATSG). Pravilno sta ugotovili, da je treba pravice tožeče stranke v razmerju do tožene stranke v obravnavanem primeru presojati po švicarskem pravu.
ZP-1 člen 25, 25/1, 156, 156-1, 158, 158/2, 169, 169/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - sankcija za prekršek - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - obteževalne in olajševalne okoliščine - primernost sankcije
V okviru zahteve za varstvo zakonitosti je dovoljeno prekrškovno sankcijo izpodbijati iz razloga po 5. točki 156. člena ZP-1, torej v primeru, ko je kršitev povezana s prekoračitvijo pravice, ki jo ima sodišče po zakonu. Poleg tega je ob upoštevanju prvega odstavka 169. člena ZP-1, s sklicevanjem na drugi odstavek 158. člena ZP-1 dovoljeno izpodbijati sankcijo tudi, če so bila pri njenem izreku prekršena določila ZP-1. Vendar je ob tem treba poudariti, da zgolj presoja obteževalnih ali olajševalnih okoliščin ter njihovo tehtanje samo po sebi, še ne pomeni tudi kršitve zakona.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00033920
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - dopuščena revizija
Pravilna razlaga Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, da „če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo Aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe“, ta določba zavezuje predvsem toženo stranko (Zavod za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje) na način, da mora sama avtomatično priznati izvajalcem zdravstvene dejavnosti ustrezno višjo ceno njihovih programov in storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00036976
OZ člen 16, 16/2, 86. ZIPRS0304 člen 32a, 32a/2. ZIPRS1112 člen 45. ZIPRS1314 člen 53. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6.
najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - najemnina - valorizacija denarnih obveznosti - kogentni pravni predpis - pravilnik - delna ničnost - konvalidacija - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Stranki sta soglašali z uporabo valorizacije, saj je šlo za najemno pogodbo z 20 letnim trajanjem in sta na ta način želeli ohraniti enakovrednost dajatev. Če sta to storili na način, ki ni skladen s Pravilnikom, je prav, da se namesto ničnega pogodbenega določila za njuno razmerje uporablja kogentno pravilo, ki ga določa pravni predpis.
ZP-1 člen 14, 15.a, 56, 56/4, 156, 156-1.. ZVPNPP člen 10, 10 - 8 (2), 15, 15/1-5, 15/2.
odgovornost za prekršek - odgovorna oseba - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost direktorja - opustitveno ravnanje - opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - neznani neposredni storilec prekrška - agresivna poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - konkretiziranost opisa prekrška
Odgovorna oseba T. M. z izpodbijano pravnomočno odločbo o prekršku ni bil spoznan za odgovornega, da je sam neposredno izvršil predmetni prekršek, temveč da je dopustil izvršitev prekrška, pri čemer dopuščanje izvršitve prekrška ni izrecni zakonski znak tega prekrška.
Če je prekrškovni organ menil, da je odgovornost odgovorne osebe za očitani prekršek podana zato, ker je ta opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila, bi moral takšen očitek že v izreku odločbe o prekršku konkretizirati. Zgolj posplošeno navajanje dolžnosti odgovorne osebe pravne osebe, da je dolžna upoštevati veljavno zakonodajo, ki prepoveduje agresivno poslovno prakso in izpolnjevati zakonske obveznosti ter skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, takšni konkretizaciji ne zadosti.
Ker v konkretnem primeru neposredni storilec prekrška ni znan, bi pravna oseba za prekršek lahko odgovarjala na podlagi drugega odstavka 14. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovornost pravne osebe samostojna. Pri tej obliki opustitve dolžnega nadzorstva ni treba zadostiti dokaznim standardom, ki veljajo glede opustitve dolžnega nadzorstva kot temelja odgovornosti odgovorne osebe za prekršek. Je pa tudi v tem primeru treba že v izreku odločbe jasno navesti, katere so tiste obveznosti, ki jih je bila za odvrnitev prekrškov pri izvajanju določene dejavnosti pravna oseba dolžna izvesti in katerih opustitev se po moči in učinku lahko primerja s storitvijo prekrška.
Neposrednemu oškodovancu pripada popolna odškodnina za premoženjsko škodo, ki jo utrpi s protipravnim ravnanjem povzročitelja, poleg škode zaradi zmanjšanja premoženja (navadna škoda) tudi škoda zaradi preprečitve povečanja njegovega premoženja (izgubljeni dobiček). Pri tem se kot izgubljeni dobiček upošteva dobiček, ki bi ga oškodovanec dosegel pri normalnem teku stvari, pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni. Odškodnina zaradi izgubljenega dobička oškodovanca – samostojnega podjetnika posameznika, kakršno uveljavlja v obravnavanem primeru (zaradi poškodbe v prometni nesreči ni mogel izvršiti že prej dogovorjenega posla), gotovo sodi v ta okvir.
URS člen 22, 23, 29.. ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155-8.. ZPrCP člen 8.
pravica do obrambe - pravica do izjave - dopolnitev dokaznega postopka - ustna obravnava - odgovornost lastnika vozila - ekskulpacija odgovornosti - alibi - nerazumljivost obrazložitve
Predlagani dokazi so že na prvi pogled bistveni za presojo storilčevih navedb o tem, da kritičnega dne v času, ko je bil storjen očitani mu prekršek, avtomobila ni vozil, zato so materialnopravni relevantni in bi jih sodišče moralo izvesti.
kršitev materialnega prava - realni stek - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - načelo inkluzije - delo na črno - nedovoljeno oglaševanje - oddajanje nepremičnine v najem - registracija dejavnosti
Upoštevaje konkretna opisa storilki očitanih prekrškov in specifiko oddajanja nepremičnin v turistični namen preko spletne aplikacije AIRBNB, je v obravnavanem primeru treba pritrditi vložniku zahteve, da je objavljanje oglasa za oddajanje nepremičnine zgolj predhodna faza prekrška neregistriranega oddajanja nepremičnine v turistični namen. Že iz konkretnega dela opisa prekrška pod točko 1.b) izreka odločbe o prekršku namreč izhaja, da je za realizacijo oddaje nepremičnine v turistični namen preko spletnega portala AIRBNB nujno potrebno, da se storilec kot sobodajalec na spletni portal registrira, kar pomeni, da opravi postopek verifikacije, ustvari profil in objavi oglas. Brez tega postopka torej nepremičnine preko spletnega portala AIRBNB sploh ni mogoče oddajati. Povedano drugače: neregistrirane dejavnosti – dela na črno storilka prekrška ne bi mogla niti začeti opravljati, če ne bi prej svojih storitev oglaševala na spletnem portala AIRBNB, saj je ravno oglaševanje preko tega spletnega portala nujni pogoj za oddajanje nepremičnine v turistični namen in prejem plačila. Navedeno potrjuje tudi konkretni del opisa prekrška pod točko 1.a) izreka odločbe prekrškovnega organa, v katerem je izrecno navedeno, da se AIRBNB ukvarja med drugim tudi z oglaševanjem in da samo na podlagi realizirane oddaje nepremičnine v turistični namen oglaševalec nepremičnine pridobi prilive iz naslova tega spletnega portala.
kršitev materialnih določb zakona - izrek opomina - posebno olajševalne okoliščine - objektivne in subjektivne okoliščine - nadomestitev globe
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ ali pripiše posebno težo. Skladno s prakso Vrhovnega sodišča je treba težo prekrška prvenstveno ocenjevati po objektivnih okoliščinah v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upravičeno pa je upoštevati tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi, prejšnje življenje, itd.). Če bo prekrškovni organ ugotovil zgolj subjektivne okoliščine, to ne bo upravičevalo izreka opomina, bo pa to lahko razlog za omilitev ali odpustitev sankcije.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00033997
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 77. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZBan-2 člen 267, 267/1.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - neizkazan pravni interes - zavrženje tožbe - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - poseg v pravni položaj - standard obrazloženosti odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Da bi bilo zadoščeno standardu obrazloženosti sodne odločbe, bi moralo Upravno sodišče obrazložiti, zakaj se tožničin pravni položaj ne bi spremenil in se v okviru tega opredeliti do stališča tožene stranke, da tožeča stranka z odpravo Odločbe o ugovoru in z njo Odredbe ne bi pridobila nazaj 3.757 delnic z oznako X.
V ponovnem sojenju bo moralo Upravno sodišče pri presoji pravnega interesa tožeče stranke upoštevati, da načeloma v nobenem postopku ni mogoče ločevati očitane kršitve od izrečene sankcije. Sankcija je le posledica kršitve in je neodvisno od kršitve nikomur ni mogoče izreči.