ZPP člen 17, 25, 25/2, 49. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - prebivališče dolžnika - centralni register prebivalstva - materialno sosporništvo
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan.
Dolžnika sta materialna sospornika (upnikova solidarna dolžnika), kar pomeni, da sta oba glavna dolžnika. Ker je za dolžnico krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je, upoštevaje 49. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi za dolžnika krajevno pristojno isto sodišče.
ZPP člen 163, 163/4, 363, 363/1, 365, 365/1. URS člen 23, 25.
sklep o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Odločitev o stroških postopka je odločitev o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, zato je odločanje vsakega sodišča (tako sodišča prve stopnje kot instančnega sodišča) nujno povezano tudi z nadaljnjimi stroški, o katerih mora (na predlog stranke) tudi odločiti. O stroških, ki nastanejo zaradi pravnega sredstva, vedno prvič odloči sodišče, ki odloča o tem pravnem sredstvu. Vendar pa to ne more pomeniti, da je zoper odločitev o stroških vedno mogoče novo pravno sredstvo
prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca
Zgolj dejstvo, da imajo stranke, njihovi pooblaščenci ali priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, ni razlog, ki bi utemeljeval ponovni prenos pristojnosti po 67. členu ZPP oziroma preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00034256
OZ člen 921, 943, 949, 949/4. ZPP člen 381.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna vsota - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali odsotnost vsakršne obrazložitve sodišča druge stopnje, da se prisojena odškodnina zviša nad zavarovalno vsoto, dogovorjeno z zavarovalno pogodbo med toženo stranko in njenim zavarovancem, ki je odgovoren za škodo, pomeni bistveno kršitev določb postopka,
- ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o teku zamudnih obresti od datuma, od katerega jih tožeča stranka ni zahtevala, prekoračilo tožbeni zahtevek in posledično bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je pravdna stranka (prva tožnica) zaposlena kot zapisnikarica na sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v tej zadevi, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Nasprotni udeleženec je hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Begunje, kjer bo ostal do nadaljnjega. Že doslej ga je obravnaval Center za socialno delo Kranj. Zato sodišče podaja predlog, naj se določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi. Postopek bo tako namreč enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Predlog je utemeljen.
dopuščena revizija - objava v medijih - kaznivo dejanje nasilja v družini - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko medij v primeru storitve kaznivega dejanja, ki izvira iz sfere družinskega nasilja, poroča o vzrokih in povodih za dejanje, če vzrok in povod za dejanje izvirata iz intimne sfere storilca in žrtve,
- ali je zakonita sodna odločba z abstraktnim prepovednim zahtevkom objavljanja, kot v konkretnem primeru, to je z naložitvijo prepovedi izdajatelju medija, da objavlja "nepreverjene podatke iz osebnega življenja",
- ali odločba, ki v izreku izdajatelju medija nalaga splošno prepoved objavljanja nepreverjenih podatkov iz osebnega življenja, pa pojma "nepreverjenih podatkov" ne konkretizira niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe, nesorazmerno posega v svobodo izražanja po 37. členu Ustave RS, zlasti glede na določbo kodeksa novinarske etike, ki izrecno dopušča objavo nepotrjenih informacij, če je na njihovo nepotrjenost opozorjeno (5. točka Kodeksa),
- ali je izpodbijana sodna odločba pravilno tolmačila standard "povprečnega bralca" s (smiselno) ugotovitvijo, da gre za sovaščane A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nepristranskost sodnika - zavrnitev predloga
Nasprotni udeleženec z navedenimi razlogi pristranskost očita le razpravljajoči sodnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča oziroma razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep - zastaranje odškodninske terjatve
Drži sicer, kot navaja pritožnik, da bi bila zadeva lahko pravnomočno zaključena, če bi tudi pritožbeno sodišče spoznalo, da je odškodninski zahtevek zastaran. Po drugi strani pa bi prišlo do zavlečenja postopka, če bi – potem ko bi najprej moralo v dokaznem postopku ugotavljati dejstva v zvezi z zastaranjem (iz spisa ne izhaja, da naj bi bila vsa odločilna dejstva nesporna) – nato kljub vsemu zaradi (prve) obravnave odškodninskega zahtevka moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V to, da je bila razveljavitev izpodbijane sodbe vendarle smotrna, Vrhovno sodišče prepričuje tudi okoliščina, da gre v konkretnem primeru že pri zastaranju za kompleksnejša dejanska in pravna vprašanja, kjer bi šlo lahko za poseg v pravico do pritožbe, če bi bila prvič obravnavana šele na pritožbeni stopnji.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - protipravnost ravnanja - izključitev protipravnosti - soglasje družbenika - poslovna nezvestoba
Sprejeti je treba zaključek v pravnomočni sodbi, da številna nesoglasja in spori med družbeniki, ki jih je sodišče v pravnomočni sodbi natančno analiziralo, utemeljujejo sklepanje, da soglasja družbenikov, na katerega se sklicuje vložnik, ki naj bi bilo jasno, dano vnaprej, ni bilo. Zato je na mestu konkluzija v pravnomočni sodbi, da se v obsojenčevem ravnanju odraža njegova poslovna nezvestoba, kot nosilca poslovodske funkcije do družbe in da je bilo njegovo ravnanje v očitnem nasprotju z njenimi interesi. Obsojenčevo ravnanje je imelo za posledico nezakonito zmanjšanje premoženja družbe O. na eni in povečanje premoženja T., v kateri je bil obsojenec edini družbenik, na drugi strani. Obsojenčevo ravnanje pri prodaji delnic očitno kaže na njegovo nezakonito izvajanje funkcije ravno zaradi vključevanja svojega ekonomskega interesa. Razlogi, s katerimi je sodišče v pravnomočni sodbi utemeljilo tako stališče so razumni, obsojenčev zagovornik pa z lastno interpretacijo o danem soglasju, ki ga ni bilo, in zatrjevanjem na tej podlagi, da obsojenčevo ravnanje ni bilo protipravno, z zahtevo ne more uspeti.
V obravnavani zadevi je v času preiskave obsojenčevih računalnikov sicer že veljalo določilo 219.a člena ZKP, kljub temu pa je pri presoji uveljavljane kršitve določb postopka, poleg omenjenega zakonskega določila, treba izhajati tudi iz ustavnega okvirja zadeve. Zato dovoljenosti posega v pravico iz 37. člena Ustave ni mogoče presojati le z vidika upravičenega pričakovanja zasebnosti, ampak je hkrati treba upoštevati tudi drugi odstavek 37. člena Ustave, ki za tovrstne posege zahteva sodno odredbo. Iz takšnega izhodišča je izhajal tudi zakonodajalec pri zakonski ureditvi preiskave elektronskih naprav v 219.a členu ZKP.
Nedotakljivost stanovanja in komunikacijska zasebnosti sta različni ustavno varovani kategoriji, zato morajo biti tudi posegi vanje obravnavani različno. V obravnavani zadevi bi zato morali policisti potem, ko so ugotovili, da določeni računalniki ne pripadajo takrat osumljenemu B. Š., v skladu z drugim odstavkom 219.a člena ZKP, pridobiti predhodno soglasje drugih imetnikov oziroma uporabnikov elektronskih naprav, ali pridobiti novo sodno odredbo, ki bi ustrezno konkretizirala uporabnike in predvidela poseganje v njihovo pravico iz 37. člena Ustave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00035190
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.. ZKP člen 344, 344/1, 353, 353/1.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - kolektivno kaznivo dejanje - sprememba obtožbe - dopolnitev dokaznega postopka - načelo neposrednosti
V opisu kaznivega dejanja nasilništva izrecno ni navedeno, da mora storilec izvršitveno ravnanje izpolniti večkrat. Nedovršni glagoli v zakonskih dispozicijah pa sami zase ne izražajo nujno zahteve po ponavljanju izvršitvenega ravnanja, ki je opisan z nedovršnim glagolom, temveč lahko izražajo tudi njihovo trajajočo naravo ali zgolj ravnanje v smeri izpolnitve dejanja. Tudi iz opisa 296. člena KZ-1 kot celote je razvidno, da vsaj posamezne izvršitvene oblike lahko trajajo dlje časa oziroma gre po naravi za trajajoča ravnanja.
Iz opisa celotnega ravnanja namreč nedvoumno izhaja, da sta bila način in intenzivnost napada takšna, da sta obsojenca z njim oškodovanca spravljala v podrejen položaj. To je izraženo z okoliščinami, da sta bila storilca dva, da sta oškodovanca napadla izza hrbta (od zadaj), torej nepričakovano, da ga je eden prijel za vrat, da sta mu prizadejala več udarcev po glavi in rebrih, da sta ga z udarci zbila na kolena in ga v tem položaju še naprej tepla, tako z rokami kot z nogami, zaradi česar je bil oškodovanec proti njima nemočen, kar pomeni, da se napada ni mogel ubraniti ali se mu izogniti. Da je bil oškodovanec popolnoma nemočen in v podrejenem položaju je v opisu dejanja tudi izrecno navedeno kot posledica ravnanja obsojencev.
Procesna situacija neposrednosti in ekonomičnosti postopka, ki jo predvideva 353. člen ZKP, upoštevajoč navedena načela, ne zahteva, da se glavna obravnava začne znova (od začetka).
Zakonski znak, da se dve ali več oseb združi zato, da bi izvrševale kazniva dejanja, ne pomeni običajnega sostorilstva. Pri inkriminaciji po tretjem odstavku 211. člena KZ-1 - združitev - stori temeljno obliko kaznivega dejanja dvoje ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale. Gre za dogovor dvoje ali več oseb pred storitvijo kaznivega dejanja, ki se mora nanašati na več storitev kaznivih dejanj, ne le na tisto, ki jih je storilo dvoje ali več oseb. Če gre za dogovor za storitev enega kaznivega dejanja, gre za klasično sostorilstvo pri temeljnem kaznivem dejanju, ne zadošča pa to za pravno opredelitev dejanja v kvalificirani obliki.
Obrambi je bilo pojasnjeno, ne le kaj je izvedenka ugotovila, ampak tudi, kako je do teh ugotovitev prišla. Kljub temu je vztrajala, da sodna izvedenka predloži svojo dokumentacijo, ki bi jo preveril drug sodni izvedenec iste stroke, saj ni sprejela metodologijo izdelave izvedenskega mnenja, vendar svojega nestrinjanja ni utemeljila z nobenimi konkretnimi ugovori (na primer, zakaj meni, da so bili uporabljeni psihodiagnostični instrumenti neprimerni za izdelavo izvedenskega mnenja), niti ni v tej smeri pritegnila strokovnjaka, ki bi se kot strokovni pomočnik obrambe opredelil do izvedenkine metodologije dela. Navedbe oziroma dokazni predlog obrambe je zato ostal na ravni splošnosti, saj po podanih izvedenkinih pojasnilih ni konkretizirala, kako bi izvedba dokaza z novim izvedencem lahko ovrgla metodologijo in zaključke postavljene sodne izvedenke, dodatni odgovori sodne izvedenke pa so sodišče prve stopnje prepričali o tem, da je njeno mnenje popolno, jasno in strokovno prepričljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00034938
ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 48, 49, 50, 53. ZZ člen 1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - materialno statusno preoblikovanje - obdavčitev pri združitvah in delitvah - zavod - obdavčitev - davčne ugodnosti - načelo nevtralnosti - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija dopusti glede vprašanja, ali ima pravna oseba, organizirana v pravnoorganizacijski obliki "zavod", ob izpolnjevanju ostalih pogojev po 50. členu ZDDPO-2, pravico do nevtralne davčne obravnave iz 49. člena ZDDPO-2?
URS člen 22, 23, 25. ZDavP-2 člen 111, 111/2, 111/3. ZPP člen 7, 214, 214/2, 226, 226/4, 278, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUS-1 člen 2, 2/1, 22, 22/1, 30, 30/5, 38, 38/3, 51, 51/2, 59, 75, 75/3, 93, 93/1.
davčni inšpekcijski nadzor - sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pravila dokazovanja - uporaba določb ZPP - razpravno načelo - priznanje neprerekanih dejstev - vpogled v spis v drugi sodni zadevi- substanciran dokazni predlog - vpogled v upravni spis - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Glede na spremenjeno razmerje med ZPP in ZUS-1, ki je nastalo s preoblikovanjem 22. člena ZUS-1, domneva o priznanju dejstev, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, velja tudi v upravnem sporu.
Vendar pa je pri tem treba upoštevati posebnosti upravnega spora, ki modificirajo uporabo tega instituta. To predvsem velja za navedbe, ki so bile podane v postopku izdaje upravnega akta in jih je toženka že zavrnila in se tako do njih opredelila v okviru njegove obrazložitve. V takšnem primeru ni mogoče šteti, da se ob odsotnosti izrecnega nasprotovanja v odgovoru na tožbo toženka z njimi strinja. Posledično je procesna posledica iz 214. člena ZPP ne zadane. Drugače pa velja za navedbe, ki jih tožnik predhodno ni podal (in glede njih ni prekludiran) in se zato toženka do njih v postopku izdaje upravnega akta še ni mogla opredeliti, in za navedbe, ki jih je tožnik tedaj že podal, pa se toženka do njih ni opredelila in tega ni storila niti v odgovoru na tožbo. V primeru spornega dejanskega stanja mora sodišče v skladu z 59. členom ZUS-1 opraviti glavno obravnavo in ob ustreznem procesnem vodstvu med drugim ugotoviti, katera dejstva ostajajo neprerekana. Pasivnost toženke tudi na obravnavi sami pa ima za posledico priznanje navedenih dejstev kot dokazanih, enako kot to velja v pravdnem postopku.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti v ustrezni višini je vsebinski pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju, njena obrazložitev pa ključna za zavarovanje pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca. Te ugotovitve davčnega organa pa so glede na vsebino tožbenih navedb del presoje zakonitosti sklepa o zavarovanju v upravnem sporu.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odmera dohodnine - davčna osnova - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - povprečenje - institut povprečenja - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
ZDavP-2 člen 95. ZDavP-2J člen 71, 71/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odmera akontacije dohodnine od dohodka - davčna obveznost - obrestovanje - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti - obrestna mera - časovna veljavnost procesnega zakona - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tudi davčne obveznosti, ki jih je davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovil po 1. 1. 2017, obrestujejo po 7% obrestni meri (kot jo določa z ZDavP-2J spremenjena določba 95. člena ZDavP-2), čeprav je rok za plačilo tega davka potekel že pred 1. 1. 2017?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS00033993
ZPP člen 78, 86, 86/4, 374, 374/2, 377. ZGD-1 člen 32, 32/1, 265, 265/2, 266.
predlog za dopustitev revizije - pooblastilo pravne osebe za vložitev revizije - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - veljavnost pooblastila - zastopanje pravne osebe - delniška družba (d. d.) - pooblastitelj - upravičenost za zastopanje - neustrezno pooblastilo - zavrženje predloga
Pooblastila za vložitev predloga za dopustitev revizije ni podpisala oseba, ki bi bila upravičena za zastopanje tožeče stranke. Odvetnika, ki sta vložila predlog, za njegovo vložitev torej nista imela pooblastila tožeče stranke.