Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 94.
III. kategorija invalidnosti - premestitev na drugo delovno mesto - nižja plača - kolektivna pogodba - pravica do razlike v plači
V skladu s 85. členom podjetniške kolektivne pogodbe (PKP) iz leta 2008 imajo delavci, ki zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti, ugotovljene s strani pooblaščenega zdravnika, ne dosegajo več pričakovanih rezultatov, pravico do zaposlitve na ustrezno delovno mesto s plačo, ki so jo prejemali pred tem, če je ta zanje ugodnejša. Pri tožnici ni šlo za nedoseganje pričakovanih rezultatov zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti, ki je bila ugotovljena s strani pooblaščenega zdravnika, temveč za ugotovljeno invalidnost III. kategorije s pravico premestitve, česar pa ni mogoče enačiti s pravico, ki jo je delavcem zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti zagotavljal 85. člen PKP. Tožnica kot delovni invalid na podlagi določb PKP ni upravičena do razlike v plači zaradi premestitve na nižje vrednoteno delovno mesto.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v zvezi s tem, da je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ker je bil v uniformi, ni imel prostega izhoda iz baze, je moral biti dosegljiv nadrejenim in se udeleževati sestankov z nadrejenimi ter ali je povišana pripravljenost na mednarodni vojaški misiji na podlagi 9. točke 3. člena ZSSloV delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka, tudi če ni aktivirana.
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je treba kot podlago za presojo utemeljenosti zahtevka za povrnite sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja uporabiti določbo 7. člena Pravilnika in ne določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Pravilnik namreč sploh ne določa, koliko časa mora pripadnik stalne sestave ostati v delovnem razmerju, da mu ni treba povrniti sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Pravilnik določa obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov le glede drugih oblik izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, glede osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja pa je to vprašanje v celoti urejeno v drugem odstavku 93. člena ZObr.
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - javni uslužbenec - prevozni stroški - javni prevoz - kilometrina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojem "javni prevoz ni možen" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
nadomestilo za invalidnost - datum začetka izplačevanja
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločbo tožene stranke z dne 3. 5. 2018, ki je bila izdana v ponovljenem upravnem postopku (ki se je sicer dejansko začel na predlog tožnikove zdravnice), štelo za odločbo, izdano po uradni dolžnosti v smislu tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, ki začne učinkovati šele prvega dne naslednjega meseca po svoji izdaji. Ta odločba je bila namreč izdana v posledici odprave odločb z dne 19. 11. 2013 in 13. 5 2014 v prejšnjem sodnem postopku, ti odločbi pa nista bili izdani na podlagi 183. člena ZPIZ-2. Posledično je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da je prišlo do pričetka učinkovanja pravic iz sodbe sodišča prve stopnje I Ps 972/2018 z dne 27. 10. 2017 šele s 1. 6. 2018 (prvi dan naslednjega meseca po datumu izdaje odločbe z dne 3. 5. 2018).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je pravdna stranka (prva tožnica) zaposlena kot zapisnikarica na sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v tej zadevi, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrožno sodišče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Pritožbeno sodišče zaradi varstva pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ne more v celoti (!) prevzeti vloge dejstvenega sodnika (iudex facti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je ena od udeleženk postopka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča razlog za prenos pristojnosti.
prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca
Zgolj dejstvo, da imajo stranke, njihovi pooblaščenci ali priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, ni razlog, ki bi utemeljeval ponovni prenos pristojnosti po 67. členu ZPP oziroma preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - otrok sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - majhno sodišče - okoliščine konkretnega primera
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedlo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tožnik je sin sodnice, ki poslovno sodeluje z vsemi sodniki Višjega sodišča v ... Gre za majhen kolektiv višjih sodnikov in sodnic, ki se med seboj tudi osebno poznajo in družijo. Navedeno bi utegnilo pri strankah postopka vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Višje sodišče v Mariboru.
sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep - zastaranje odškodninske terjatve
Drži sicer, kot navaja pritožnik, da bi bila zadeva lahko pravnomočno zaključena, če bi tudi pritožbeno sodišče spoznalo, da je odškodninski zahtevek zastaran. Po drugi strani pa bi prišlo do zavlečenja postopka, če bi – potem ko bi najprej moralo v dokaznem postopku ugotavljati dejstva v zvezi z zastaranjem (iz spisa ne izhaja, da naj bi bila vsa odločilna dejstva nesporna) – nato kljub vsemu zaradi (prve) obravnave odškodninskega zahtevka moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V to, da je bila razveljavitev izpodbijane sodbe vendarle smotrna, Vrhovno sodišče prepričuje tudi okoliščina, da gre v konkretnem primeru že pri zastaranju za kompleksnejša dejanska in pravna vprašanja, kjer bi šlo lahko za poseg v pravico do pritožbe, če bi bila prvič obravnavana šele na pritožbeni stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nepristranskost sodnika - zavrnitev predloga
Nasprotni udeleženec z navedenimi razlogi pristranskost očita le razpravljajoči sodnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča oziroma razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
dopuščena revizija - objava v medijih - kaznivo dejanje nasilja v družini - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko medij v primeru storitve kaznivega dejanja, ki izvira iz sfere družinskega nasilja, poroča o vzrokih in povodih za dejanje, če vzrok in povod za dejanje izvirata iz intimne sfere storilca in žrtve,
- ali je zakonita sodna odločba z abstraktnim prepovednim zahtevkom objavljanja, kot v konkretnem primeru, to je z naložitvijo prepovedi izdajatelju medija, da objavlja "nepreverjene podatke iz osebnega življenja",
- ali odločba, ki v izreku izdajatelju medija nalaga splošno prepoved objavljanja nepreverjenih podatkov iz osebnega življenja, pa pojma "nepreverjenih podatkov" ne konkretizira niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe, nesorazmerno posega v svobodo izražanja po 37. členu Ustave RS, zlasti glede na določbo kodeksa novinarske etike, ki izrecno dopušča objavo nepotrjenih informacij, če je na njihovo nepotrjenost opozorjeno (5. točka Kodeksa),
- ali je izpodbijana sodna odločba pravilno tolmačila standard "povprečnega bralca" s (smiselno) ugotovitvijo, da gre za sovaščane A.
določitev stikov z otrokom - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Edino smiselno relevantno pritožbeno navedbo, da "je vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka" ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti uporabe kasatoričnega pooblastila. Pritožnik bi moral pojasniti, kako bi ugotovljeno procesno kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje in zakaj bi bila ponovitev celotnega dokaznega postopka na drugi stopnji bolj smotrna od obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne morejo ustvarjati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sedaj pristojnega sodišča. Predlagatelj namreč izraža nestrinjanje z vsemi odločitvami v navedenih postopkih, trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave pa so nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZUODNO člen 2-1. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 48, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - splošna krajevna pristojnost - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00033950
ZIZ člen 42b, 42b/3. ZPP člen 285. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstev
Za konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.