ZPP člen 367a, 367b, 367c, 367c/1, 374, 374/2, 377, 377/1. ZUS-1 člen 76, 83, 83/2, 83/2-2, 89.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - predhodna dopustitev revizije - dovoljenost revizije - revizija, vložena brez predloga za njeno dopustitev - nedopuščena revizija - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrnitev pritožbe
Za odločitev o pritožbi ni bistveno, ali je vložena revizija izpolnjevala zakonske zahteve glede vsebine predloga za dopustitev revizije, saj se Upravno sodišče v to ni moglo spuščati.
Dejanske okoliščine zadeve in dejstvo, da sta od začetka uporabe ZPP-E pretekli več kot dve leti, nasprotujejo tudi temu, da bi se obravnavana vložitev revizije obravnavala kot goli lapsus pritožnice, in kažejo na njeno nezadostno skrbnost pri preverjanju pogojev zanjo.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00034303
URS člen 22. ZIN člen 3, 3/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/5, 5/7, 5/9, 19, 19/2. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 75, 75/2, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3.
dopuščena revizija - inšpekcijski postopek - poseben ugotovitveni postopek - zaposlovanje na črno - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - glavna obravnava v upravnem sporu - ustna obravnava v upravnem postopku - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave - dokazni postopek - zaslišanje priče - sodelovanje stranke v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranki v upravnem postopku ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju priče s postavljanjem vprašanj, izpodbijana odločba pa temelji na taki izpovedi, je sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in odpraviti navedeno kršitev postopka.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 142, 229, 260, 260-9. ZS člen 113a.
stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - tožba v upravnem sporu - status tožnika v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES)
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaja tožnika v upravnem sporu pritožniku tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku.
Pritožnik ima v upravnem postopku na razpolago možnost zahtevati udeležbo, oziroma ima na voljo izredno pravno sredstvo obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŽRTVE VOJNEGA NASILJA
VS00034318
URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3. ZVojI člen 87. ZPP člen 81, 81/1, 96, 100, 100/1 343, 346.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija za pritožbo - obseg pooblastila odvetniku - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - smrt pooblastitelja - zavrnitev pritožbe - neprenosljiva osebna pravica
Za potrebe upravnega spora je treba določbo prvega odstavka 100. člena ZPP razlagati tako, da je tožba v upravnem sporu (nadaljnje) dejanje pooblaščenca, ki ga je mogoče opraviti tudi na podlagi predhodno podanega pooblastila, čeprav je pooblastitelj, ki je bil stranka v upravnem postopku, pred vložitvijo tožbe umrl. Pri tem pa je pomembno, da iz pooblastila izhaja, da vključuje (tudi) vložitev tožbe v upravnem sporu.
Pooblastilo, ki ga je pokojni tožnik v tem primeru dal svojemu pooblaščencu (odvetniku), je splošno pooblastilo za zastopanje pred državnimi organi in sodišči, zato vključuje tudi pooblastilo, da pooblaščenec poleg pravnih sredstev v upravnem postopku vloži tudi tožbo za uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu. Tako pooblastilo pa velja do preklica s strani dedičev, kot to določa citirana določba 100. člena ZPP.
Pooblaščenec je torej na podlagi te zakonske določbe in glede na razmerje njene veljave v upravnem sporu na podlagi 22. člena ZUS-1 upravičen vložiti tožbo v upravnem sporu, enako pa velja tudi za pritožbo, saj navedeno pooblastilo iz 100. člena ZPP učinkuje do pravnomočnosti izpodbijanega upravnega akta, ki pa nastopi šele po koncu (morebitnega) pritožbenega postopka v upravnem sporu.
Ker gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče prve stopnje ni moglo šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, ki bi jo nadalje zastopal na podlagi sicer veljavnega pooblastila, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR
VS00034956
ZGD-1 člen 75, 75/5, 75/7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sklep o izbrisu iz sodnega registra - presoja zakonitosti odločitve - postopek do izdaje odločbe - dokončni upravni akt - sklep o obstoju izbrisnega razloga - obseg sodnega preizkusa - procesna kršitev - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00034320
ZUP člen 180, 225, 225/5. ZUS-1 člen 1, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - ni upravni akt - neizkazan pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa
Predlagatelj si tudi ob uspehu z revizijo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek) ne more pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želel predlagatelj doseči v tem revizijskem postopku.
V izjemnih primerih, kakršen je obravnavani, so dovolj tudi zdravnikova ustna pojasnila.
Veljavnost pacientove privolitve v poseg tudi po stališču teorije "nedvoumno" vezana "na izjavo volje in ne na pisnost kot tako", in ker je tožnica svojo voljo nesporno in jasno izrazila s prihodom na operacijo in nato s podpisom privolitvenega obrazca za anestezijo, ki "je kot sestavni del operacije predstavljala funkcionalno celoto v okviru opravljenega operativnega zdravljenja", odsotnost pisne oblike privolitve kot taka in sama po sebi ni vplivala na veljavnost pacientkine privolitve.
Če bi bili akutna stresna reakcija in posttravmatska stresna motnja posledici utrpelih telesnih poškodb, potem bi bila taka škoda, pod pogojem, da bi izpolnjevala standarde pravno priznane nepremoženjske škode, krita z zavarovanjem tožene stranke AO -PLUS 02/15. Vendar v konkretnem primeru ni šlo za posledico utrpelih telesnih poškodb, temveč za duševni odziv na dogodek (prometno nesrečo, dogajanje v bolnici).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepravdni postopek - spor o upravljanju - vzdrževanje stavbe - sedež pristojnega sodišča v stavbi, ki je predmet spora - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da se predmet postopka nanaša na nepremičnino oziroma stavbo, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno sodišče, lahko v določenih primerih pomeni drug tehten razlog za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP. Vendar v obravnavani zadevi iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja tolikšna neposredna povezava stvarno in krajevno pristojnega sodišča s predlagateljem postopka ali predmetom odločanja, da bi bila lahko kakorkoli ogrožena njegova nepristranskost.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - odgovornost imetnikov motornih vozil - pojem nevarne stvari - krivda - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - izključna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dopuščena revizija
Določilo 154. člena OZ je specialno v pomenu določitve kriterijev za porazdelitev (krivdnih in objektivnih) odgovornosti med več imetniki motornih vozil.
Sodna praksa v primerih obojestranske krivde imetnikov motornih vozil, torej v situacijah, ki jih ureja drugi odstavek 154. člen OZ, krivdo imetnikov upošteva zgolj kot enega od (so)kriterijev za porazdelitev odgovornosti, prispevka obeh imetnikov k nastali škodi pa ovrednoti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem da ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov imetnikov motornih vozil in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz posameznega motornega vozila. Praksa je drugačna v primerih, kadar do škode pride po izključni krivdi enega od imetnikov v nesreči udeleženih vozil. Tedaj je treba dejansko stanje subsumirati pod določilo prvega odstavka 154. člena OZ, ki jasno določa izključno odgovornost krivdno odgovornega imetnika motornega vozila za vso nastalo škodo.
V obravnavani situaciji, ko je imel voznik B. B. vse možnosti za zaznavo neobičajne situacije na vozišču in tudi vse možnosti, da se ji varno izogne, okoliščina, da je tovorno vozilo voznika B. B. stalo na desnem voznem pasu avtoceste ni takšne narave, da bi lahko temu vozniku pripisali kakršnokoli odgovornost. Ali - z vidika vzročne zveze - v prikazani situaciji bi upoštevanje okoliščine, da je vozilo poljskega voznika stalo na desnem voznem pasu avtoceste presegalo meje pravno relevantne vzročnosti in bi ji pripisali pomen pogoja (skladno z že preseženo ekvivalenčno teorijo o enakovrednem upoštevanju vseh vzrokov in pogojev) oziroma pomen gole naravne vzročnosti.
Tožniki v konkretnem, in drugih istovrstnih primerih, državi očitajo, da dovoljuje (prekomeren) promet po cestah, ne da bi ob tem (ustrezno) zavarovala njihove osebnostne pravice (do zdravega življenjskega okolja, do zasebnosti, doma in družinskega življenja). Očitajo ji torej opustitev nalog, ki jih je dolžna opravljati (zagotavljati) v okviru svoje oblastne funkcije. Prav odškodninsko odgovornost države, ki izhaja iz takšnih razmerij, pa ureja 26. člen URS. Ta predvideva odgovornost za protipravno (in krivdno) povzročitev škode v zvezi z izvajanjem (oblastne) dejavnosti.
Država, ki dovoljuje vožnjo po cesti (in s tem dovoljuje izvajanje splošno koristne dejavnosti) od tega nima neposredne koristi. S tem uresničuje javni interes (tj. interes vseh, ki cesto uporabljajo za lokalne, med-regijske ali mednarodne, osebne ali tovorne prevoze), in ne svojega lastnega. Poleg tega država s takšnim dovoljenjem zagotavlja možnosti za mobilnost prebivalstva, s čimer prav tako uresničuje (izvršuje) eno od svojih oblastnih nalog. Stališče, da je za škodo, ki nekaterim posameznikom zaradi hrupa nastaja, odgovorna objektivno (torej neodvisno od tega, kaj bi za zmanjšanje hrupa sploh lahko storila in kako bi s tem posegla v pravice drugih), tako državi nalaga nesorazmerno breme, za katerega v obstoječem pozitivnopravnem redu ni ustrezne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00034355
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 52, 59.
aktivna legitimacija - neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino tretjega - vrnitev vlaganj v nepremičnino - skupno premoženje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - kolektivna terjatev - argument precedensa - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Odgovor na revizijsko vprašanje ali je podana aktivna legitimacija enega izmed bivših zunajzakonskih partnerjev, da preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju bivših zunajzakonskih partnerjev, z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od tretje osebe (staršev bivšega zunajzakonskega partnerja) kot lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja, je pritrdilen.
Pritožbeno sodišče razloga za drugačno odločitev in s tem za obid argumenta precedensa ni pojasnilo. S precedenčnimi stališči se ne le ni soočilo, marveč jih je ignoriralo. Tak, neobrazložen odstop od sodne prakse, predstavlja kršitev ustavnega jamstva do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00034362
ZPP člen 95, 95/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. SPZ člen 9, 10. OZ člen 5.
pooblastilo za revizijo - novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - predložitev pooblastila - lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nevknjižena lastninska pravica - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - načelo dobre vere in poštenja - poštenost ravnanja - dobra vera - raziskovalna dolžnost kupca - dobroverni kupec - dopuščena revizija
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo tvorita dejanska in pravna prvina (seznanjenost s podatki zemljiške knjige na eni ter standard poštenega ravnanja oziroma dobre vere na drugi strani) zato zaupanje ni absolutno: ne sme biti slepo. Pridobitev lastninske pravice na njegovi podlagi je originarna - torej takšna, ki nujno poseže (odvzame) lastninsko pravico protiknjižnemu (resničnemu) lastniku. Gre torej za poseg v lastninsko pravico, celo za njeno izgubo. To lahko opravičuje samo uresničevanje neke druge ustavne vrednote. Ta vrednota je zaupanje v pravo, ki ga je na tej točki treba razumeti kot ustavno upravičenje pravnoposlovnega subjekta. Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se zato lahko sklicuje le pridobitelj, ki je pošten (dobroveren). Če je pravico dobil nepošteno (v slabi veri), ga to ne varuje.
V primeru, ko je očitno (jasno vidno), da nepremičnina ni v neposredni posesti prenosnika, kupec ne ravna pošteno, če si pred tem dejstvom zatiska oči ter se slepo zanaša na zunanji videz zemljiške knjige. Standardu poštenega ravnanja bo v takšnih okoliščinah zadoščeno šele, če bo pravnoposlovni pridobitelj skušal v razumni meri poizvedeti, zakaj stanje v naravi vzbuja dvom v resničnost zemljiškoknjižnih podatkov. Takšno aktivnost v zvezi z ugotavljanjem resničnega (dejanskega) lastninskega stanja pravna teorija in sodna praksa opredeljujeta kot kupčevo "raziskovalno dolžnost". Od dejanskih okoliščin posameznega primera pa je odvisno, kakšna ta raziskovalna dolžnost je (in kaj mora kupec storiti, da jo izpolni).
promet s kmetijskimi zemljišči - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba - razveljavitev zakupne pogodbe - uveljavljanje prednostnega upravičenja - prednostna pravica do zakupa - razlaga zakona - visokogorje - pašnik - mejaš - mejna zemljišča - pojem kmetijskega zemljišča - dopuščena revizija
Glede na cilj, smisel in namen prednostne pravice zakupa je bistvena stvarna, dejanska in praktična uresničitev olajšanja izkoriščanja kmetijskih zemljišč, v konkretnem primeru visokogorskih pašnikov, njihova zaokrožitev in združitev, vse s ciljem smotrnega gospodarjenja z zemljišči. Zato drugega toženca ni mogoče obravnavati kot zakupnika, katerega zakupljeno zemljišče bi mejilo na parcelo. Zemljišče, ki ga ima v zakupu, je namreč le majhen, neznaten del parcele, ki meji z zemljiščem (v tem primeru parcelo), ki se daje v zakup. Od njega je oddaljeno več kilometrov in med njima so za nameček še, kot pravi prva toženka, gozdovi, prepadne stene, nerodovitna melišča in podobno.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost imetnikov motornih vozil - pojem nevarne stvari - krivda - porazdelitev odgovornosti - izključna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dopuščena revizija
Tožnica vzrok škode oziroma prispevek k njenemu nastanku vidi v ravnanju zavarovanca tožene stranke, ki je svoje vozilo ustavil na desnem voznem pasu avtoceste; če ga ne bi, voznik B. B. ne bi mogel naleteti v njegovo vozilo. Naravni vzročnosti torej pripisuje tudi pravno vzročnost. Tako pojmovanje vzročnosti je preširoko. Upoštevajoč druge okoliščine primera - razmere na vozišču (dobra preglednost) in oddaljenost vozila B. B. (več kot 2 km, kar časovno pomeni približno minuto in pol), zaradi česar ustavljeno vozilo zanj ni predstavljalo nepričakovane ovire - se izkaže, da gre za oddaljen in od drugih pogojev soodvisen pogoj, ki mu ni mogoče pripisati pravno relevantnega vzroka. Dejansko gre za tako oddaljeno okoliščino, da ji je komajda mogoče pripisati naravno vzročno povezavo. Vzrok nastanka škode ni bil v ustavljenem vozilu zavarovanca tožene stranke, ampak v vožnji voznika B. B., ki očitno sploh ni spremljal situacije in razmer na cesti.
Pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.
Izraz »omogočanje« po vsebini pomeni obliko udeležbe. Če je prekrškovni organ menil, da je odgovornost odgovorne osebe za očitani prekršek podana zato, ker je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila, bi moral v odločbi o prekršku določno navesti konkretno dolžnostno ravnanje, ki bi ga bila po predpisih odgovorna oseba dolžna izvrševati in s katerim bi prekršek lahko preprečila.
predlagalni delikt - predlog za pregon - smrt oškodovanca - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe
V primerih, ko je pravnomočna sodba v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti razveljavljena, postopek nove razsoje ne predstavlja ponovnega kazenskega pregona storilca kaznivega dejanja, temveč gre za preizkus zakonitosti prejšnje pravnomočne sodbe, zato tudi oškodovančevega interesa za kazenski pregon storilca pri predlagalnih deliktih v postopku nove razsoje pri oškodovancu (oziroma pri upravičencih iz 55. člena ZKP) ni treba vnovič ugotavljati in utrjevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034307
URS člen 42. ZDru-1 člen 9, 9/1, 9/1-6, 11, 12, 13, 13/1, 25, 25/1. ZPCP-2 člen 20, 32, 32-3. ZPP člen 67a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - registracija društva - temeljni akt društva - statut - pridobitna dejavnost društva - pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - korespondenčna seja - pooblastilo za glasovanje - razlaga zakona - pravica do združevanja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)?
II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah?
III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi:
1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,
2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in
3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej?
IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih?
V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava?
VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri:
1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in
2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?
URS člen 67. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZUreP-2 člen 58, 58/1, 58/2, 58/3, 58/3-1, 116, 116/5, 199, 199/2, 200, 200/1.
prostorsko načrtovanje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - omejitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - poseg v pravni položaj - neizkazan pravni interes - zavrnitev pritožbe
Za utemeljitev pravnega interesa samo po sebi ne zadošča okoliščina lastništva zemljišč v območju urejanja z OPPN, saj mora imeti načrtovanje izvedbenih rešitev za pritožnico tudi bistvene posledice. Teh pa ni in s tem tudi ne neposrednega posega OPPN v strankin pravni položaj, če je treba za to na podlagi OPPN izdati gradbeno dovoljenje, v določenih primerih pa izvesti postopek razlastitve.
Za uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi gre, če sta izpolnjena pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski akt, torej njegove sporne določbe, pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti te osebe, in drugič, da ima akt v tem delu zanjo bistvene posledice.
Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa.