CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00038354
ZZVZZ člen 63, 65, 66. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšen vpliv ima sprejetje Aneksa h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki ureja spremembo višine plač v javnem sektorju ali sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev.
dopuščena revizija - zakup - najemna pogodba - izterjava najemnine - prodaja nepremičnine dane v najem - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je najemodajalec aktivno legitimiran zahtevati pred pristojnim sodiščem plačilo zapadlih in neplačanih najemnin od najemnika za tiste mesece, za katere je izstavil račun za plačilo najemnine, tudi po tem, ko ni več lastnik nepremičnine.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zadruga kot stranka v postopku - sporazum o pristojnosti
V tej zadevi kot tožeča stranka nastopa zadruga, kot tožena stranka pa gospodarska družba. Tako tožeča kot tožena stranka sta torej osebi, ki sta navedeni v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. To pa pomeni, da je obravnavani spor gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med tožečo stranko in predložitvenim sodiščem, spada med tehtne razloge za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave - odpis dolga - odobritev pravnega posla - izključitev odgovornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali iz dikcije tretjega odstavka 263. člena ZGD-1 izhaja, da je odškodninska odgovornost člana uprave za škodo, ki je nastala družbi zaradi določenega posla, izključena, če sta po sklenitvi tega posla nadzorni svet in/ali skupščina družbe odobrila ta posel.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - upravitelj - šofer - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen na okrožnem sodišču kot upravitelj sodnih zgradb in šofer (katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, obe sodišči pa se nahajata v isti zgradbi) ter svoje delo opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče (kot šofer vozi zaposlene na službene poti), narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
začasna odredba - prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje - odložitvena začasna odredba - okrnitev ugleda - izgubljeni dobiček - neizkazana težko popravljiva škoda - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Trditve o začasno zmanjšanem obseg poslovanja na eni izmed pritožničinih lokacij ne zadosti zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.
Neutemeljene so tudi pritožničine navedbe, da bo zaradi nemožnosti prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov občutila neugodne posledice v razmerju do poslovnih partnerjev, katerih storitve nudi potrošnikom v tem prodajnem mestu (npr. oglaševanje, pozicioniranje izdelkov,...), in da bo trpel njen ugled. Pritožnica niti s temi trditvami nastanka težko popravljive škode ni izkazala, saj so trditve preveč pavšalne in se v glavnem nanašajo na bodoča negotova dejstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka
Predlagatelj vsebinsko ne utemelji, v čem naj bi bilo dosedanje delo pristojnega sodišča krivično in zakaj meni, da mu celotno Višje sodišče v Ljubljani ne bo moglo zagotoviti nepristranskega sojenja. Prav tako ne ponudi razlogov za sklep, da bi Višje sodišče v Mariboru lažje opravilo predmetni postopek. Očitek o dolgotrajnosti postopka ne utemeljuje prenosa pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče, saj lahko tak prenos postopek celo podaljša, stranke pa imajo za primer varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na voljo posebna pravna sredstva (nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog po ZVPSBNO).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042507
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - priposestvovanje - presoja sodišča - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - lastninska pravica v pričakovanju - razpolaganje z nepremičnino - sklenitev darilne pogodbe - začetek teka priposestvovalne dobe - nedobroverni posestnik
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo,
- ali je sodišče v obravnavanem primeru samo postavilo trditveno podlago za stranke, ugotavljalo dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega, nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ni šlo za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati,
- ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek teka priposestvovalne dobe,
- ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - učinkovanje odločbe - pripor - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - tujina - neogibna potrebnost pripora
V obravnavani zadevi je sklep o razrešitvi zagovornika sodišče sprejelo dne 8. 7. 2020, tega dne ga je tudi odpravilo strankam, istega dne, še preden je bil o tem obveščen, pa je zagovornik priporočeno na pošti oddal, torej vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno razrešitev zagovornika dne 8. 7. 2020 še ni imela eksternega učinka, torej učinka za stranke, ampak je, ko jo je sodišče odpravilo, zavezovala le sodišče. Zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zato ni nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče vsebinsko obravnavalo.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00036553
ZUS-1 člen 32, 32/2, 74, 74/1.
odložitvena začasna odredba - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev in odstranitev gradnje - nastanek težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev pritožbe - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnica s svojimi navedbami ni izkazala neposredne povezave med izpodbijano delno odločbo oziroma odstranitvijo objekta C in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki naj bi bila posledica nemožnosti opravljanja poslovne dejavnosti v objektu A, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ni izkazala nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00036548
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. ZInfP člen 10, 10/3. ZUP člen 224.
odložitvena začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - odločba informacijskega pooblaščenca - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - učinkovitost sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - zavrnitev pritožbe - izkazana težko popravljiva škoda
Stališče Vrhovnega sodišča je, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti, ter da se to dejstvo obravnava kot težko popravljivo škodo in tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.
Kot škoda je lahko razumljeno tudi stanje, povzročeno z vnaprejšnjim posredovanjem informacij, ki še ni presojeno kot zakonito, če bi njihovo razkritje pomenilo prikrajšanje tožnika na področju njegovega delovanja. Ker v primeru ugoditve tožbi vrnitev v prejšnje stanje glede razkritih informacij ni mogoča, je v tem pogledu tudi ugotovljeno prikrajšanje nepopravljivo, sodno varstvo pa zato brez pomena. Za utemeljitev pravno upoštevne škode v konkretnem primeru je zato zadoščala izkazanost povezave med vsebino podatkov in informacij, ki bodo predmet presoje v upravnem sporu, in njihovim pomenom za delovanje tožnice kot gospodarskega subjekta, ki s svojimi storitvami konkurira na trgu, kjer nastopa tudi pritožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00038246
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59. OZ člen 280, 417.
dopuščena revizija - tožba za nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - prehod obveznosti na novega dolžnika - odstop terjatve (cesija)
Revizija se dopusti glede vprašanja o pravilnosti materialnopravnega stališča, da terjatev toženke do tožnika s plačilom A. A. družbi B., d. o. o., z dne 6. 1. 2010 ni mogla prenehati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - ocena ustavnosti ZIZ
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Zadeva se pri Ustavnem sodišču RS vodi pod opr. št. U-I-225/20.
Ker bi moralo Vrhovno sodišče tudi v tu obravnavani zadevi pri odločanju o predlogu (tj. pri presoji njegove dovoljenosti) uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekinilo tudi ta postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - odškodninska tožba - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo stranke z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeravno gre strankino nezadovoljstvo tako daleč, da je proti državi vložila tožbo zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodišča v predhodno obravnavanih zadevah oziroma je v zvezi s predhodnimi postopki vložila kazensko ovadbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sedež oziroma bivališče strank v sporu - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Predlagana delegacija je smotrna, saj je v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo predvideno zaslišanje osebe, za katero je predlagana postavitev pod skrbništvo (61. člen ZNP-1), kot je predviden tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva, saj je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred tem sodiščem izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.