predlog za dopustitev revizije - pravnomočna kazenska sodba - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izjava, dana v kazenskem postopku - objava na svetovnem spletu - preklic izjave - zavrnitev predloga
rhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
povrnitev premoženjske škode - renta - normalen tek stvari - določitev višine rente - vzročna zveza - poklicna rehabilitacija - prekinitev vzročne zveze - dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče z izpodbijano sodbo, ki o pravočasno zatrjevanih dejstvih toženke (da bi tožnik po končani poklicni rehabilitaciji lahko kandidiral za višje vrednotena delovna mesta pri zavarovancu ter da je s tem, ko se je enostransko odpovedal pravicam iz naslova poklicne rehabilitacije, bila vzročna zveza med škodnim dogodkom in obveznostmi toženke prekinjena) nima razlogov, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka,
- ali je tožnik zadostil dokaznemu bremenu o tem, da bi delal na delovnem mestu jeklarja v Avstriji, če ne bi bilo škodnega dogodka,
- ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno opredelilo pojem „normalnega teka stvari“.
Ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da so nadure del njegove plače?
Ali je sodišče, ki je pri višini rente upoštevalo tudi nadure, pravilno uporabilo materialno pravo?
dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - litispendenca - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - nasprotna tožba - avstrijsko pravo - nemško pravo - dopuščena revizija
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - razlogi za razvezo - izpolnjevanje pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilen zaključek, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče razvezati zgolj ob ugotovitvi preživljančevega odklanjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani zavezancev, brez ugotovitve, da je preživljanec odklanjal tudi izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tretjih oseb, k čemur sta bila preživljalca prav tako zavezana s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00037560
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov člen 1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 8. URS člen 35, 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
revizija - pravni interes za revizijo - povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnih podatkov - kolizija ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - relativna javna oseba - potek časa - izguba lastnosti - objava na svetovnem spletu - umik objave - arhiv objav - izbris podatkov - pravica do pozabe - sodna praksa SEU - sodba praksa ESČP - dopuščena revizija
S pravico do pozabe se označuje pravica osebe, da zahteva izbris določenih osebnih podatkov oziroma informacij, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati. Učinek umika člankov v omejeno dostopen arhiv je skoraj enak izbrisu, saj se s takšnim tehničnim ukrepom lahko izključi pravica do informiranja pomembnega dela naključnih uporabnikov interneta in iskalcev aktualnih novic. Tudi za takšno omejevanje svobode izražanja in informiranja morajo zato obstajati utemeljeni razlogi.
Posameznik po izteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, ne izgubi lastnosti javne osebe. V zvezi s tem dogodkom bo vedno ohranil tak status. Udeležbe v dogodku pač ne more izključiti za nazaj. Drugo pa je vprašanje, ali je po poteku tega dogodka upravičen do anonimnosti in varovanja osebnih podatkov. Odgovor nanj ni enoznačen in je odvisen od vsakokratnih okoliščin primera, zlasti pomena samega dogodka, vloge osebe v javnem življenju in siceršnjega njenega vedenja in nastopanja v javnosti, interesa javnosti do dostopa informacije v določenem času po preteku dogodka, vsebine in oblike objave.
Pretirana in v nasprotju s poslanstvom medijev bi bila zahteva, da sami sprotno, vsakodnevno preverjajo aktualnost svojih preteklih objav, so pa to dolžni zahtevo upravičene osebe in tedaj po potrebi tudi ustrezno ukrepati.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - sodne počitnice - prepozen predlog - nedovoljen predlog - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - sklep o krajevni nepristojnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim se sodišče izreče za krajevno nepristojno, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zato revizija zoper tovrsten sklep ni dovoljena.
ZPP člen 286, 315, 367a. ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/1. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 27.
dopuščena revizija - institucionalno varstvo - plačilo storitev - višina terjatve - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravne pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje glede pravnih vprašanj:
- ali je tožnik zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine vtoževane terjatve,
- ali je sodišče druge stopnje, s tem ko je samo opravilo materialno procesno vodstvo glede višine vtoževane terjatve, ravnalo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00040794
DZ člen 241, 248, 248/1. ZD člen 13, 165, 166, 184. ZNP-1 člen 59. ZPP člen 367a, 385, 385/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odpoved dedovanju - uveljavljanje nujnega deleža - skrbnik - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
DZ v 248. členu določa, da sme skrbnik samo z dovoljenjem centra za socialno delo odpovedati se dediščini ali odkloniti darilo (prvi odstavek) in da v takem primeru center za socialno delo na skrbnikov predlog izda odločbo (drugi odstavek). V obeh primerih gre za posla, ki presegata okvir rednega upravljanja z varovančevim premoženjem.
Po prepričanju Vrhovnega sodišča odpoved dediščini v smislu določbe prvega odstavka 248. člena DZ ne pomeni le odpovedi dedovanju zapuščine, ki jo dedič pridobi po določbah ZD ipso iure, brez posebne zahteve, že v trenutku zapustnikove smrti, pač pa tudi opustitev uveljavljanja skrbnikovemu varovancu pripadajočega nujnega deleža.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazno podvajanje - združitev pravd v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Očitno je, da je podvajanje dokaznih postopkov neekonomično. Podvajanju dokaznih postopkov se je mogoče izogniti z združitvijo pravd (300. člen ZPP). Ker je pogoj za združitev pravd, da postopki tečejo pred istim sodiščem, se s prenosom pristojnosti ene izmed zadev na sodišče, pred katerim teče druga pravda, vzpostavljajo pogoji za bolj ekonomično ravnanje. Ker je tako, je po prepričanju Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP.
OZ člen 131, 148. ZGD-1 člen 4, 7, 8, 263. ZFPPod člen 12, 15, 19, 21, 21/4. ZFPPIPP člen 442.
odškodninska odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe - poslovodenje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - odgovornost nasproti tretjemu - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - nelikvidnost - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Revitija je bila dopuščena glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ oziroma ali je lahko 131. člen OZ "drug zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod. Odgovor Vrhovnega sodišča je sledeč: Da, kršitev obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod lahko predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost in da, 131. člen OZ je lahko "drug zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod, s pristavkom, da ga je treba uporabiti takšnega, kot je - torej v celoti, tudi upoštevaje 148. člen, ki predvideva odgovornost pravne osebe, ne pa njenega organa.
Za uspeh tožeče stranke bi bilo treba to določbo teleološko prebiti. To je bilo mogoče, ker je glede na izjemna dejstva primera podan samostojen civilni delikt toženca, pri čemer pravne kršitve presegajo tako golo opustitev ravnanj po ZFPPod, kakor tudi pojem poslovodenja ter je zato pravna podlaga obsodilne sodbe lahko 131. člen OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Dolžnik z navedenimi razlogi pristranskost očita le posameznim sodnicam in sodniški pomočnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in s tem razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00038140
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2-14, 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 342, 342/5. URS člen 22, 23, 33, 74.
dopuščena revizija - obstoj stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o ugotovitvi obstoja služnostne pravice v konkretnem primeru, v katerem je bila lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, priposestvovana neprava stvarna služnost pa ni bila vknjižena.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med straši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP. V konkretnem primeru zastavljena vprašanja navedenih kriterijev ne izpolnjujejo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
spor o pristojnosti - preuranjenost odločitve - stvarna pristojnost - upravna pristojnost - upravni akt - nepopolna in nerazumljiva vloga - opredelitev tožbenega zahtevka - zdravniško spričevalo - odločanje po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost
Ker v dani fazi postopka ni jasno, kakšno pravno varstvo tožnik sploh zasleduje, je sprožitev spora o stvarni nepristojnosti preuranjena. O tem bo mogoče odločati šele, ko (oziroma če) se bo izjasnilo, kaj želi tožnik z vložitvijo tožbe doseči oziroma kakšno pravno varstvo uveljavlja.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odmera davka na motorna vozila - molk organa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev v pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). V konkretni zadevi zastavljeno vprašanje teh meril ne izpolnjuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dovoljenost predloga - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - nepristranskost sodnika - dvom v nepristranost sojenja
Vrhovno sodišče v postopku po 67. členu ZPP torej ne odloča ne o procesnih pravicah ne o materialnopravnih pravicah ali obveznosti strank. To je razlog, zaradi katerega zoper sklep o prenosu krajevne pristojnosti ni dovoljena pritožba (peti odstavek 73. člena ZPP). Je pa dopustno v isti zadevi delegacijo predlagati ponovno oziroma večkrat, a (vsakokrat) le iz drugačnih, predhodno še neobravnavanih razlogov.
Po oceni Vrhovnega sodišča vi lahko splet procesnih in administrativnih pomanjkljivosti pri poslovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s predlogom za delegacijo, o katerem je bilo odločeno s sklepom I R 176/2019, in z njimi povzročenega naključja, da je Vrhovno sodišče o njem odločilo, preden je bilo sploh seznanjeno z vložitvijo predloga za izločitev dveh sodnikov, ki sta zato odločala o prenosu krajevne pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju (kar je podrobneje predstavljeno v 16. točki obrazložitve), pri strankah postopka ali v javnosti ustvarilo vtis o pristranskosti sodišča, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje.