pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - napačni razlogi - zavrnitev pritožbe
Razlogi iz drugega odstavka 357. a člena ZPP za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje niso razlogi, zaradi katerih se sodišče druge stopnje odloči razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, temveč so to razlogi za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, čeprav bi v skladu z določbami ZPP to sojenje (morebiti ob dopolnitvi postopka) moralo opraviti sodišče druge stopnje ali bi sodišče druge stopnje tudi očitane kršitve določb postopka lahko odpravilo samo oziroma bi to celo moralo storiti (drugi odstavek 354. člena ZPP).
ZPP člen 367a. ZSPJS člen 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za povečan obseg dela
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna presoja, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela;
- ali naloge, ki jih je tožnik opravljal (pomivanje oken, praznjenje košev, čiščenje orožja, vzdrževanje vozil) predstavljajo dodatne naloge, ki bi tožnika upravičevale do dela plače za povečan obseg dela ali pa gre pri navedenih nalogah zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog tožnikovega delovnega mesta hišnik IV (tekoče vzdrževanje objektov, naprav in opreme ter manjša popravila le teh);
- ali samo dejstvo, da določena naloga, ki jo opravlja tožnik na delovnem mestu, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, sovpada s katero od nalog drugega delovnega mesta, pomeni, da je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera stroškov - disciplinski postopek - odvetniška tarifa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri odmeri stroškov, ki so nastali pri zastopanju v disciplinskih postopkih, dopustna smiselna uporaba tar. št. 15 OT, glede na to, da OT v tar. št. 14 posebej ureja stroške postopka, ki nastanejo v disciplinskih in drugih postopkih za varstvo pravic delavcev.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, pri čemer pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. ZPP v 367.č členu določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Ker tožnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil dokazila o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z 367.č členom ZPP kot nedovoljen zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razvrstitev v plačni razred - policist - stavkovni sporazum - napredovanja - prenos
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev, da tožnik pri premestitvi iz delovnega mesta, ki je bilo uvrščeno v V. tarifni razred, na delovno mesto, ki je uvrščeno v VI. tarifni razred, ni upravičen do prenosa doseženih napredovanj, v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilna.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nedovoljen predlog - začasna odredba - zavrženje predloga
Zakonodajalec je revizijo omejil le na tiste sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, torej tudi sklep o začasni odredbi, revizija na podlagi določb ZIZ ni predvidena.
S sklepom o izdaji začasne odredbe postopek ni pravnomočno končan. Tak sklep nima dejanske narave sodbe, saj ne gre za odločanje o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z glavnim postopkom in v katerem po naravi stvari dokončna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen postopka za izdajo začasne odredbe je, da se stranki hitro in učinkovito zagotovi nujno potrebno, a le začasno varstvo, torej varstvo, ki traja največ do končne odločitve v glavni stvari. V konkretnem primeru pa gre celo za varstvo, ki traja le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena niti na podlagi določb ZPP.
dopuščena revizija - načelo pravnomočnosti - res iudicata - načelo ne bis in idem - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - odsvojitev nepremičnine med pravdo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča o dopustnosti tožbe v zadevi, v kateri je bila predhodno na podlagi tožbe iste tožnice z identičnim tožbenim zahtevkom zoper singularno prednico sedanjega toženca izdana pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja stvarne služnosti.
Prevara, čeprav je nemoralna, ni nujno, pač pa je le izjemoma razlog za ničnost pogodbe. Vrhovno sodišče je tudi že pojasnilo, zakaj: ničnost pogodbe ima daljnosežne posledice - šteje se, da pravni posel že od začetka ni bil učinkovit in načeloma ne more konvalidirati (90. člen OZ). Naš pravni red jo zato predpisuje kot skrajno sankcijo, praviloma pa se pravni posel skuša vzdržati v veljavi. Tudi v primerih, ko je sicer predpisana ničnost, je treba opraviti presojo, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo oziroma ali zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prvi odstavek 86. člena OZ).
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji (ultra petitum) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju z načelom dispozitivnosti oziroma prekoračilo tožbeni zahtevek (in posledično spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v škodo toženca, ki se je zoper to sodbo edini pritožil) s tem, ko je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razsodilo oziroma ugotovilo, da obstoji služnost na južnem delu toženčeve nepremičnine, medtem ko je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval ugotovitev obstoja služnosti na jugovzhodnem delu te nepremičnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Res je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumira okoliščina, ko je stranka zaposlena na sodišču, pristojnem za odločanje, toda pomembne so tudi druge okoliščine, predvsem velikost sodišča, povezanost med zaposlenimi, narava spora ipd.
Edini pravno odločilen očitek je uperjen le proti sodeči sodnici, kar samo po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega (okrajnega) sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038169
ZPP člen 247, 337, 337/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravila stroke - zahteva za izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - pritožbena novota
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke,
- ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito,
- ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti (ob predhodnem preizkusu tožbe) sámo izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Ker v konkretnem primeru ni podana izključna krajevna pristojnost nobenega sodišča, je treba šteti, da sta pravdni stranki s tem, ko se nista pritožili zoper sklep z dne 30. 6. 2020, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) razveljavilo sklep o izvršbi in določilo pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pristali na krajevno pristojnost sodišča z območja Celja. Okrajnih sodišč, ki sodijo v območje krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, je več. Med njimi je tudi Okrajno sodišče v Žalcu, ki bi bilo pristojno tudi v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je prav to sodišče stvarno in pristojno za odločanje v obravnavani zadevi.
- ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki ni upoštevalo pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote in je odškodnino prisodilo mimo pogodbenih določil;
- ali odsotnost vsakršne obrazložitve sodišča druge stopnje, da se prisojena odškodnina zviša nad zavarovalno vsoto, dogovorjeno z zavarovalno pogodbo med toženko in njenim zavarovancem, ki je odgovoren za škodo, pomeni bistveno kršitev določb postopka.