dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost poslovodje - nakup vrednostnih papirjev - nakup obveznic - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - teorija o adekvatni vzročnosti - ekvivalenčna teorija
Vsakega pogoja, brez katerega posledica ne bi nastala, ni mogoče upoštevati kot pravno relevantnega vzroka nastale škode. Tako bi izhajalo le iz ekvivalenčne teorije o vzročni zvezi, ki v praksi ni sprejeta.
Presoja o obstoju vzročne zveze se opravi na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti, po kateri je za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode pravno relevanten le tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. Ocena relevantnosti je stvar pravnega vrednotenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00039857
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 9, 9/5, 98, 98/2.
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - regresna pravica - smernice COCOF - dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje glasi, da je sodišče druge stopnje v postopku izterjave finančnega popravka glede vprašanja finančnih posledic pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu.
predlog za dopustitev revizije - epidemija - interventni ukrepi - tek rokov - neplačana taksa - umik predloga
Ob upoštevanju 67. člena ZIUOOPE so v letu 2020 sodne počitnice določene le za čas od 1. do 15. avgusta, le za čas sodnih počitnic pa je v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih izključen tek procesnih rokov.
ZPreZP-1 člen 37, 37/1, 37/3, 38, 39, 39/2, 40, 43, 43/1, 44. OZ člen 190.
preprečevanje zamud pri plačilih - izvršnica - unovčenje izvršnice - ničnost - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - neupravičena obogatitev - kavzalno razmerje - dopuščena revizija
V kavzalnem razmerju med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med upnikom in dolžnikom ne temelji na izdani izvršnici, zato je za njegovo presojo nepomembno, ali je izvršnica neveljavna ali nična. Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je potemtakem zmotno. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice nato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. in nasl. členi OZ).
kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - neizvedba predlaganega dokaza - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Kljub jasnemu in večkratnemu izrecnemu predlogu zagovornikov storilca, da sodišče pridobi izpis merilnika hitrosti, iz katerega bo razvidna izmerjena hitrost in drugi podatki, ki jih naprava ob tem beleži, pri čemer so zagovorniki izpostavili, da storilec zanika, da bi vozil s hitrostjo, kot naj bi bila izmerjena in da je mogoče edino na takšen način preveriti, ali je bila res izmerjena takšna hitrost storilčevega vozila kot izhaja iz izpodbijanega plačilnega naloga, sodišče tega dokaza ni izvedlo in se v razlogih sodbe do predlaganega dokaza tudi ni opredelilo. Vrhovno sodišče sprejema vložnikovo stališče, da je predmetni dokaz glede na sam način odkrivanja in dokazovanja obravnavanega prekrška edini dokaz, s katerim se storilec lahko razbremeni odgovornosti za prekršek ali dokaže, da je bil prekršek milejši.
zahteva za varstvo zakonitosti - procesna predpostavka - pravni interes - zavrženje
Vrhovni državni tožilec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, v kateri je bilo že zavzeto stališče, ki ga zastopa z zahtevo, nima pravnega interesa, kar pomeni, da temeljna procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o izrednem pravnem sredstvu ni izpolnjena.
ZPP člen 206, 206/4. ZFPPIPP člen 427, 427/2-2, 433, 433/1.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - procesne predpostavke - aktivna procesna legitimacija - upravičen predlagatelj - lastnik objekta - poslovni naslov - neenotnost sodne prakse višjih sodišč
Lastnik objekta na naslovu, ki je vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa pravne osebe brez likvidacije (tudi) na podlagi prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dovoljenost predloga za delegacijo - dvom v nepristranskost sojenja - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - pravnomočnost - zavrženje predloga
Ker razlogi, ki jih predlagatelja podajata v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti ustrezajo tistim, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, marveč je treba njun predlog zavreči (drugi odstavek 319. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038961
ZD člen 34. OZ člen 8, 50. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - causa (kavza)
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristijo in prevzeto obveznostjo.
predlog za dopustitev revizije - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - opustitev delodajalca - gradbeni oder brez varovalne ograje - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali (ne)obrazložitev sodišča druge stopnje glede opustitev zavarovanca toženke (glede zagotovitve varnega in neoporečnega gradbenega odra, ki bi bil strokovno pregledan in imel nameščeno varovalno ograjo in lovilno mrežo ter glede zagotovitve varovalnih pasov in vrvi) izpolnjuje standard zadostne in prepričljive obrazložitve.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je pritožbeno sodišče kršilo določila ZPP, ko je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem je sodišče prve stopnje delno zavrnilo zahtevek glede stanovanj B., E. in F..
V izreku sodbe so konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 212. člena KZ-1, saj se obsojencu očita, da je organiziral in izvajal denarno verigo z vsemi značilnostmi piramidnega sistema, ki je udeležence spodbujal k pridobivanju novih članov, edini denarni priliv v igro pa so predstavljali vplačani (darovani) gotovinski zneski udeležencev, ki so lahko po vključitvi v igro pričakovali plačilo denarnih zneskov od ostalih udeležencev, ki bi se za njimi vključili v posamezno shemo igre. Vsa denarna vplačila udeležencev je prevzemal obsojenec, ki si je na ta način z zavajanjem oškodovancev (obljubami visokih zaslužkov z majhnimi vložki) pridobil 85.500 EUR, kar je velika premoženjska korist.
JAVNI ZAVODI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00037654
URS člen 22, 23, 39, 39/1. ZRTVS-1 člen 2, 2/1, 26, 26/5, 26/7. ZUS-1 člen 2, 19, 32, 32/2, 33, 33/2, 66, 66/3, 75, 75/2, 75/3. ZS člen 83.
sklep Vlade RS - predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - razlogi za razrešitev - tožba zoper sklep Vlade - individualni upravni akt - akt zoper katerega je možen upravni spor - sodno varstvo v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - nujna zadeva - odložitvena in ureditvena začasna odredba - začasna odredba ex offo - varstvo javne koristi - standard obrazložitve sklepa - načelo sorazmernosti - stranka z interesom - obvestilo sodišča o postopku - kršitev pravice do izjave - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Sklep Vlade RS o razrešitvi članov Nadzornega sveta RTV Slovenija je upravni akt, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu in presoje njegove formalne in vsebinske zakonitosti.
Na podlagi Zakona o Radioteleviziji Slovenija je vzpostavljeno posebno pravno varstvo člana Nadzornega sveta, da drugi organi v njegov položaj ne bi posegali mimo ali preko primerov oziroma razlogov, določenih z zakonom. To pravno varstvo je odraz avtonomije RTV Slovenija, ki jo član njenih organov varuje tudi z uveljavljanjem sodnega varstva svojega pravnega položaja. Ker gre pri razrešitvi člana Nadzornega sveta za pravno varovan položaj, je v primeru, da vanj poseže Vlada (ali drug organ) pri izvrševanju svojih enostranskih, oblastvenih pooblastil, kar po vsebini pomeni izvrševanje upravne funkcije, odločitev o tem upravni akt, ki je lahko predmet sodnega varstva v upravnem sporu.
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o začasni odredbi oprlo na neustrezno pravno podlago. Določba o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti, ki jo je izbralo sodišče, se uporabi le v sporih o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pred dejanjem, ki vanje posega, če tožnik zahteva prepoved nadaljevanja dejanja in sprejetje ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja, če nezakonito dejanje še traja. Takega zahtevka pa v sporu, v katerem se izpodbija posamični (upravni) akt ni mogoče postaviti, saj ne gre za izpodbijanje dejanja, temveč za odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
V primeru odločanja o začasni odredbi je potrebno ustrezno utemeljiti pogoje za njeno izdajo ter vsem osebam, ki so z odločitvijo o začasni odredbi prizadete, zagotoviti procesne pravice, ki jim pripadajo skladno z zakonom.
Ker je Vrhovno sodišče izpodbijani akt Vlade opredelilo kot upravni akt, je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju dolžno strankam upravnega spora zagotoviti kontradiktorni postopek.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - denarno kaznovanje pooblaščenca - disciplinsko kaznovanje odvetnika - pravice zagovornika
Obsojenčev zagovornik sme v skladu s pogoji, ki jih določa 420. člen ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper vsako odločbo, ki posega v pravice ali pravne interese obsojenca, ne more pa je zagovornik vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, ki posega izključno v njegove pravice ali interes. Takšna odločba pa je tudi sklep, s katerim je sodišče obsojenčevega zagovornika denarno kaznovalo zaradi zavlačevanja kazenskega postopka, saj sodišče s to odločbo ni poseglo v pravice ali pravne interese obsojenca.
druga odločba - stroški kazenskega postopka - predlog za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - klavzula o pravnomočnosti - jezikovna razlaga zakona
Stališče, ki se je v zvezi s tekom roka iz drugega odstavka 93. člena ZKP uveljavilo v sodni praksi, da ta v primeru odločbe, zoper katero teče rok za pritožbo, teče od dneva, ko je postala pravnomočna, je nezakonito. ZKP ne določa, da se sodba ali sklep s potekom roka za pritožbo strankam ponovno vroča s klavzulo pravnomočnosti, prav tako pa ne določa obveznosti stranke, da se o dejstvu in datumu pravnomočnosti pozanima sama. Kljub temu je s potekom roka iz drugega odstavka 93. člena ZKP prekludirana pri uveljavljanju zahtevka do povrnitve stroškov kazenskega postopka.