ZGD-1 člen 270, 294. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razlika v plači - delovna uspešnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za obračun in plačilo plače iz naslova delovne uspešnosti za leti 2010 in 2011.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - denarno nadomestilo za brezposelnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je svojo odločitev oprlo na prvi in tretji odstavek 61. člena ZUTD, ne pa na drugi odstavek 61. člena ZUTD.
izločitev predsednika višjega sodišča - odločanje o izločitvi sodnika - pravdna sposobnost
Ker je pritožnica predlagala izločitev predsednika Višjega sodišča, je bil za odločanje o njenem predlogu pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00038694
URS člen 39. OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - novinar - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - poslanec - Twitter - tehtanje ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - pravica do izjave - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A in B. B. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #..." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038574
ZDen člen 72.
sklepčnost tožbe - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - izračun nadomestila - merila - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Nepremičnina, kakršna je bila, bi se (glede na doslej znano) lahko uporabljala kot parkirišče. Navedeno ter postavljen denarni zahtevek, ki nujno že sam zase vsebuje tudi trditev o višini premoženjske izgube zaradi nezmožnosti uporabe, za sklepčnost po presoji vrhovnega sodišča zadošča. Strožja zahteva, ki bi stranki nalagala natančno razčlembo oz. izračun nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe, bi nazadnje vodila v skrajnost, ko bi stranka morala s pomočjo strokovnjaka utemeljevati višino izgubljene koristi - kar bi od nje terjalo, da tožbi predloži predpravdno (privatno) izvedensko mnenje.
Takšna zahteva ne bi bila ekonomična, hkrati pa v ničemer ne bi prispevala k pravicam strank, da se v kontradiktornem postopku izjavijo tudi o strokovnih razčlembah, ki so predmet dokazovanja z izvedencem. To možnosti namreč lahko v celoti izčrpajo v okviru dokazovanja z izvedencem v samem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00039020
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - stvarna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - potrošniški spor - garancija - uveljavljanje garancije - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uporaba določb uredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna presoja, da spor med kupcem - potrošnikom in dajalcem garancije - proizvajalcem ni potrošniški spor, zato se za določitev pristojnosti ne morejo uporabiti posebne določbe Uredbe Bruselj I - prenovitev glede pristojnosti v potrošniških sporih.
ZIZ člen 10, 212, 212/1. ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sodni penali - naložitev sodnih penalov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, pač pa o zahtevi za naložitev sodnih penalov, predlog za dopustitev revizije skladno z zožujočo razlago prvega odstavka 10. člena ZIZ ni dovoljen.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - pritožba - prekluzija - meje pritožbenega preizkusa - konkretizacija pritožbenih navedb - javna listina - sodba kot javna listina - domneva resničnosti - odločba, izdana v drugem sodnem postopku - pravnomočnost
Striktna razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka sodišču nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Naloga pritožbenega sodišča je nato, da preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve.
Sodba je javna listina. Vendar iz njene vsebine izhaja, da med tamkajšnjimi strankami v zvezi s tam uveljavljeno terjatvijo veljajo tam ugotovljena dejstva. To je vse. Kakršnakoli zavezujočnost prek okvira konkretne sodne zadeve, je zamejena le z institutom pravnomočnosti ter njenimi subjektivnimi mejami, ki jih ilustrira rek res iudicata facit ius inter partes.
Šele ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, se je izkazalo, da trenutek učinkovanja poočitve delitve parcel za odločitev v zadevi ni pravno relevanten. Revizijsko sodišče zato na dopuščeno revizijsko vprašanje ni odgovarjalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038646
ZPP člen 8, 339, 339/2-10, 339/2-14, 347, 367a, 367c. OZ člen 440. URS člen 22, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za dopustitev revizije - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - prevara - kršitev prisilnih predpisov - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga
povrnitev škode - krivdna odgovornost - javna pohodna površina - neravna tla običajne pohodne površine - padec na pločniku - vzdrževanje pločnika - ravnanje oškodovanca (pešca) - zavrnitev zahtevka
Ne glede na to, da je bila neravnina znatna, pa po drugi strani ni bila zakrita ter za tožnico tudi ne nepričakovana. Po tej poti je namreč tožnica redno hodila v službo in nazaj domov (pot so brez težav dnevno prehajati tudi številni drugi ljudje, približno 1.800 na dan) ter je za „stanje luknje“ vedela. Glede na to je sprejemljiv zaključek, da je tožničina pot iz službe do parkirišča še ustrezala pravnemu standardu normalne pohodne površine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00038653
ZPP člen 367a. ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-3, 289. ZIZ člen 10, 55, 55/1. ZUstS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - presoja ustavnosti ZFPPIPP - prisilna poravnava - stečajni postopek - začetek postopka zaradi insolventnosti - izvršba zoper dolžnika v stečaju - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - izdaja sklepa o izvršbi - stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov
Vrhovno sodišče je v zadevi III Ips 63/2019 z dne 21. 1. 2020 s sklepom prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP v delu, kjer je po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Zadeva se pri Ustavnem sodišču vodi pod opr. št. U-I-217/20.
Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o obravnavanem predlogu uporabiti navedeno zakonsko določbo, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču prekinilo tudi ta postopek.
V obravnavani kazenski zadevi se je obsojenčev položaj z odločitvijo višjega sodišča bistveno poslabšal in sicer glede izvršitve zaporne kazni, saj je to sodišče ocenilo, da glede na vse obteževalne okoliščine tudi ob upoštevanju olajševalnih okoliščin ni mogoče zaključiti, da bi bila upravičena nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist, ter da je zato edino primerna izvršitev petmesečne zaporne kazni v zavodu za prestajanje kazni zapora. Ker se glede te okoliščine, oziroma glede načina izvršitve kazni, zagovornica ni mogla pritožiti, je Vrhovno sodišče vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnavalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00039656
KZ-1 člen 7, 7/1, 92-5. ZKP člen 372-3.
zastaranje - zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
Poudarjena procesnopravna komponenta zastaranja izvršitve izrečene kazni potrjuje dosedanje stališče sodne prakse, da določb o zastaralnih rokih za izvršitev kazni ni mogoče vnaprej presoditi z vidika uporabe milejšega zakona v smislu določbe drugega odstavka 7. člena KZ-1. To pomeni, da sodišče pri odločanju o morebitnem zastaranju izvršitve kazni uporablja tisti zakon, ki velja ob pravnomočnosti sodbe razen, če se po pravnomočnosti sodbe zakon v korist obsojenca (enkrat ali večkrat) spremeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038613
KZ-1 člen 186.. ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki goljufije - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - lastna uporaba - namen prodaje - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča je v zvezi z izvršitveno obliko proizvodnje prepovedane droge razvidno, da zgolj neupravičeno gojenje konoplje samo za sebe še ne zadostuje za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Proizvodnja namreč vključuje izdelovanje in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo, saj pomeni (že po jezikovnem pomenu besede) produciranje večje količine določene snovi. V primeru, ko se obsojencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, je za kaznivost takšnega ravnanja treba ugotoviti tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da predelava konoplje ni bila namenjena samo obdolženčevi lastni uporabi. Predelava prepovedane droge mora biti takšna, da se pri njej ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi.
Sodnik mora razloge oziroma okoliščine, na podlagi katerih dovoli hišno preiskavo, konkretizirati in določno izraziti že v sami odredbi za hišno preiskavo, torej še pred posegom v pravico posameznika do nedotakljivosti stanovanja, in to v taki meri, da razumnega človeka prepričajo, da so pogoji za hišno preiskavo izpolnjeni. Zahteve po predhodno obrazloženi sodni odredbi ni mogoče zaobiti z naknadno kontrolo, saj ta ne zagotavlja ustreznih in zadostnih jamstev pred morebitnimi zlorabami, temveč odpira vrata arbitrarnim posegom.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je na nepremičnini v lasti prvega toženca zgradila javno cesto, njegovi pravni prednici pa ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu pravice uporabe, pripada stvarnopravno varstvo z izbrisno tožbo.