Dokazno breme glede nastopa zavarovalnega primera je na tožnici. Ker ni uspela dokazati, da je poškodbe v prometni nesreči utrpela na tak način, kot je zatrjevala v tožbi, ni upravičena do zavarovalnine.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056730
SPZ člen 8, 48, 48/3, 54. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52. ZOR člen 210. OZ člen 190. ZPP člen 191, 196.
povečanje vrednosti nepremičnine – izboljšave na nepremičnini – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – skupno premoženje – terjatev skupnega premoženja – stvarna legitimacija na aktivni strani – sosporniki – nujni sosporniki
Tisti, ki je izgubil lastninsko pravico na vgrajenih stvareh, je lahko prikrajšan, lastnik nepremičnine pa obogaten, če so izboljšave povečale vrednost njegove nepremičnine. Razlogi pravičnosti zato terjajo ureditev ustreznega instrumenta, ki bi omogočil izravnavo na premoženjskem področju. Tak primer pokriva določilo 48. člena SPZ, ki določa, da tisti, ki je investiral v zgradbo in jo izboljšal, lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. SPZ, ki ureja navedeni izravnalni zahtevek, je z vidika tistega, ki je investiral v zgradbo lastnika oziroma jo izboljšal, specialni predpis glede na določbe o neupravičeni pridobitvi iz OZ.
Terjatev skupnega premoženja je glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja kolektivna terjatev (2. odstavek 51. člena in 52. člen ZZZDR). Temeljna značilnost kolektivnosti na aktivni strani je v tem, da sme dolžnik v takšnem primeru plačati samo vsem upnikom skupaj. Vsi upniki kolektivne terjatve so samo skupaj aktivno legitimirani za vodenje pravde. Uveljavljanje kolektivne terjatve torej vodi v pravdnem postopku v položaj nujnega sosporništva. Če pravico uveljavlja samo eden od upnikov (en zakonec), aktivna legitimacija ni podana.
ZVCP-1 člen 135, 135/8. ZP-1-UPB3 člen 114, 114/4, 115, 115/2.
postopek o prekršku - odločitev o sankcijah - vabilo - zaslišanje obdolženca
Višje sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje o sankcijah, čeprav se z odločitvijo sodišča prve stopnje glede odločitve o sankciji za prekršek po določbi d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 ne strinja. Res je, da ZVCP-1 v določbi d. točke četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 določa, da se vozniku motornega vozila, ki ima več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka poleg globe izreče deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Takšno sankcijo je za prekršek pod drugo točko izreka izpodbijane sodbe določilo tudi sodišče prve stopnje. Spregledalo pa je, da ZVCP-1 v določbi osmega odstavka 135. čl. v primeru, ko voznik povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, izreče poleg globe tudi 18 kazenskih točk kar ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker pa je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo.
vrnitev zaplenjenega premoženja – materialno in procesno nasledstvo
Ker je bilo o stroških postopka odločeno po izdaji odločbe Ustavnega sodišča, ki je obveznost nasprotne udeleženke prenesla na RS, bi moralo prvostopenjsko sodišče slednjo pozvati, da vstopi v postopek namesto nasprotne udeleženke.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004458
ZVCP-1 člen 130, 130/5. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 114, 114/6, 202a.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zagovor obdolženca
Obdolženi je podal pisni zagovor, ni pa zahteval, da ga sodišče vabi k posameznim procesnim dejanjem. Tega tudi ni zahtevala zagovornica. Res je, da je sodišče dolžno obdolžencu omogočiti, da je navzoč pri izvajanju procesnih dejanj, vendar so bile obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče oziroma sodišču sporoči zahtevo, da ga povabi na zaslišanje prič. Zato je neutemeljena trditev, da obdolžencu ni bila zagotovljena pravica do kontradiktornega postopka, saj je razlog, da te pravice ni izkoristil, na njegovi strani. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. čl. ZP-1.
Res je sicer, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga obdolženca, ki je predlagal zaslišanje B. T. kot priče, ki naj bi potrdil resničnost navedb obdolženca o najdenih laseh na zaščitnih ceveh vozila, vendar takšna kršitev ne more privesti do spremembe izpodbijane sodbe. Sodišče namreč ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč le tiste, za katere samo oceni, da so za presojo v konkretnem primeru pravno relevantni. Vendar je že iz samega predlaganega dokaza očitno, da le-ta za presojo v obravnavani zadevi ni pravno relevanten. Prav tako za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno pomembne navedbe v odpustnem pismu, v katerem so navedeni razlogi zakaj je bil obdolženec v bolnišnico sprejet. Nasprotno pa je glede na obdolženčeve navedbe v zagovoru pomembno, kakšno je bilo njegovo stanje pred opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti. Ker je moč o tem sklepati iz poročila o opravljenem specialističnem pregledu obdolženca z dne 7. oktobra 2007 ob 17.37 uri, torej le kratek čas preden je bil obdolžencu odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki ga je le-ta opravil ob 18.15 uri, je zato za presojo zakonitosti odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, pomembna vsebina le tega. Navedba zagovornice, da sodišče ni upoštevalo dejstva, „da je bil obdolženec najverjetneje nekaj časa nezavesten“, ni trditev, ki bi se jo dalo preizkusiti, saj ne pove kdaj, gotovo pa je, da v času preizkusa alkoholiziranosti obdolženi ni bil nezavesten niti neposredno pred tem, saj je iz specialističnega pregleda, ki je bil opravljen ob sprejemu v bolnišnico razvidno, da je bil ob pregledu „pri zavesti, neprizadet orientiran“.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – nezakonit odvzem prostosti
Kot napako ali nezakonito delo organa v smislu 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP je šteti tudi pripor, v katerem je bil tožnik potem, ko so nastopili pogoji za odpravo pripora in ta ni bil odpravljen.
URS člen 26. OZ člen 148. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 1, 13, 17, 24, 27.
povzročitev škode – pravica do povračila škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – ogroženost zapornika – protipravnost – opustitev paznikov
Pazniki niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se od njih zahteva, saj z ustreznimi ukrepi niso poskrbeli za varnost obsojencev.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak zemljiške parcele
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na parc. 906/3 k.o. ... na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, v katerem je parcela le opisana (298 m2 parcele št. 906/1), ni mogoča.
tekst :
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlagateljičin ugovor proti sklepu višjega pravosodnega sodelavca, s katerim je le-ta zavrgel zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92 z dne 23.9.2002 pri nepremičninah parc. št. 906/3 k.o. ... vknjiži pridobitev lastninske pravice v njeno korist.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V laični pritožbi pravi, da je bila po sklepu z dne 15. 4. 2008 dolžna dopolniti vlogo z identifikacijskim znakom nepremičnine in dokazilom o plačilu sodne takse. Ker je imela pooblaščenko odvetnico M., je mislila, da bo ona to uredila, kot izhaja iz sklepov, pa temu ni bilo tako. Sodišču sedaj pošilja dokumente, ki jih je le-to zahtevalo 15. 4. 2008.
Dne 14. 4. 2009 je njena odvetnica B. V. predložila sodišču pooblastilo in dopolnitev pritožbe, v kateri je obrazložila potek zemljiškoknjižnega postopka. Meni, da ni dolžna pridobiti še listin, v katerih bi bila nepremičnina, ki je predmet postopka označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je kot listino, na podlagi katere naj bi se vknjižila kot lastnica v zemljiški knjigi, predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2003. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (1. odstavek 31. člena ZZK-1). V sklepu N 332/92 je parcela, ki naj bi pripadala predlagateljici, le opisana (298 m2 parcele št. 906/1). Prvo sodišče je ravnalo prav, ko je predlagateljico pozvalo, da predloži takšno listino, v kateri je nepremičnina, ki je predmet predloga usklajena z zemljiškoknjižnim stanjem in zemljiškoknjižnim predlogom. Nedvomno predlagateljica takšne listine ni predložila, zato je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Pritožnica bo lahko dosegla vpis z novim predlogom, vendar bo morala prej pridobiti listino, v kateri bo njena parcela, za katero trdi, da je dobila parc. št. 906/3, jasno in določno navedena in bodo to na ustrezen način priznali tudi ostali, ki so kot solastniki vpisani pri tej parceli.
Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe zavrnitve vpisa ima podlago v določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.
Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila dopolnitev pritožbe in to dne 13. 8. 2009. Na pritožbene navedbe v tej dopolnitvi pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je vložena po preteku pritožbenega roka in zato ni upoštevna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC – USTAVNO PRAVO
VSL0059056
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. URS člen 23/1, 26. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravie do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev nepremoženjske škode - pravna podlaga zahtevka - pravno priznana škoda
Nepremoženjska škoda, ki jo tožnik vtožuje zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, pred uveljavitvijo ZVPSBNO ni bila pravno priznana škoda, saj je ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, navedene v 179. do 182. čl. OZ.
ZPP člen 5, 154, 154/1, 155, 182, 182/3, 182/4, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190, 190/3.
tožba – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Pravdo je izgubila tožena stranka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Ta je nadomestil primarnega, ki je bil zavrnjen. Kljub temu je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po 1. odst. 154. člena ZPP v pravdi uspela. Zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov.
Sodna praksa upošteva degenerativne spremembe kot pravno relevanten sovzrok za nastanek škode samo, če so že pred škodnim dogodkom povzročale zdravstvene težave.
uvedba dedovanja - prehod zapuščine na dediče – razpolaganje z zapuščino – deklaratorna narava sklepa o dedovanju
Določila ZD zapuščinsko sodišče obvezujejo, da zapuščinski postopek uvede in vodi ter da o dedovanju odloči, ne glede na to, ali so dediči kot skupni lastniki z zapuščino že razpolagali. Sklep o dedovanju je deklaratorne narave, saj je zapuščina na dediče prešla že pred njegovo izdajo.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dolžnost preživljanja – določitev preživnine – potrebe upravičenca – materialne in pridobitne možnosti zavezanca – spremenjene okoliščine
Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le njegova plača, temveč kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine. Preživninska obveznost je naravna in strogo osebna obveznost staršev v zvezi z zakonsko urejenimi pravicami otrok. Značaj te obveznosti zato zahteva od zavezanca, da zasluži toliko, da zagotovi svoj del sredstev za preživljanje svojih otrok.
preživljanje polnoletnih otrok – zvišanje preživnine
Pri preživljanju polnoletnega otroka ima določba 2. odstavka 103. člena ZZZDR drugačen pomen oziroma težo kot pri preživljanju mladoletnega otroka. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Glede na skromne možnosti staršev in okoliščino, da tožnica zasluži s honorarnim delom, je tudi sama dolžna prispevati za svoje preživljanje, saj s tem zaslužkom lahko pokrije tudi del svojih nepokritih preživninskih potreb.
ZPIZ- 1 člen 407. ZPIZ člen 312. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od leta 1981 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje, če je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj. Delo preko polnega delovnega čas, ki se šteje za poseben delovni pogoj, z vidika delavca ne sme biti redno in stalno, z vidika delodajalca pa ne vsakdanja in utečena praksa, temveč morajo biti okoliščine za delodajalca nepredvidljive v tolikšni meri, da se jim ni bilo mogoče izogniti z običajnimi metodami organizacije dela. Ker tožnikovo nadurno delo (voznik avtobusa) ni bilo izjemno in nepredvidljivo, ga ni mogoče šteti za posebni delovni pogoj, zato se plača, izplačana za to delo, ne všteje v pokojninsko osnovo.