ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141, 141/4, 142, 142/1, 142/6. ZIZ člen 15, 42, 42/3. ZPSto-1 člen 24. Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev člen 7.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vročanje pravni osebi - preusmeritev pošte – osebna pisanja – fikcija vročitve – potrdilo o pravnomočnosti – vročanje v izvršilnem postopku
Ugotovitvi, da pri vročanju pravnim osebam ni razlike v načinu vročanja pri različno pomembnih pisanjih, sledi zaključek, da se osebna in navadna vročitev pravnim osebam ne razlikujeta, kar pa pomeni, da se pravnim osebam vselej vroča po pravilih za navadno vročanje.
Tudi za sodne pošiljke v izvršilnem postopku velja vročanje po pravilih ZPP.
Določbe ZPP, ZUP in ZKP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev.
ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZBPP člen 23, 23-3. ZSV člen 26.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – družinski člani
Pri presoji, ali bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj ali njegovi družinski člani, je mogoče upoštevati le osebe, do katerih ima predlagatelj preživninsko obveznost in ne vseh oseb, ki jih morebiti preživlja.
V primeru, ko v matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca ni podatkov, pomembnih za izračun pokojninske osnove, je te podatke mogoče ugotoviti tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavcev.
URS člen 26. OZ člen 148. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov člen 1, 13, 17, 24, 27.
povzročitev škode – pravica do povračila škode – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – ogroženost zapornika – protipravnost – opustitev paznikov
Pazniki niso ravnali s potrebno skrbnostjo, ki se od njih zahteva, saj z ustreznimi ukrepi niso poskrbeli za varnost obsojencev.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic – skrbnost dobrega strokovnjaka – povzročitev škode – odškodninska odgovornost odvetnika – naročilo - nalog – obveznost prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi
Glede na konkretne okoliščine, podpis in žigosanje poravnave (sklenjene med zavarovalnico in tožnico kot oškodovanko), ne pomeni ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženec – odvetnik je poravnavo podpisal, potem ko jo je s svojim podpisom že potrdila tožnica – oškodovanka. Da je njen podpis ponarejen, je bilo ugotovljeno šele naknadno.
Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, zaradi prekarija davčne obveznosti po 4. odst. 44. čl. ZDavP-2 v zvezi s 106. čl. citiranega zakona ne more več uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286b, 339/1. OZ člen 131, 192.
povrnitev škode –vzročna zveza – adekvatna vzročnost – lastnosti oškodovanca – doktrina eggshell skull – degenerativne spremembe – obseg škode - prekluzije – relativna bistvena kršitev – pravilnost in zakonitost sodbe
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Ne more računati na (povprečno) zdravega oškodovanca. Zaradi degenerativnih sprememb, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih telesnih bolečin, odškodnine ni mogoče zmanjšati. Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v obravnavanem škodnem dogodku.
Adekvatnost („normalnost, običajnost“) vzroka se meri le glede na nastanek škodne posledice (škodnega dogodka), ne pa tudi na obseg nastale (povzročene) škode. V konkretnem primeru pa ni sporno, da tožnikove degenerativne spremembe na nastanek nesreče niso vplivale.
Izvedba dokaza, ki je bil neopravičeno predlagan prepozno, predstavlja bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe. Psihiatrično izvedensko mnenje je namreč edini dokaz, na katerega je oprta odločitev sodišče prve stopnje v tem delu, hkrati pa tudi edini primeren dokaz za ugotavljanje dejstev, ki jih je tožnik s tem zvezi zatrjeval. Sodba sodišče prve stopnje je torej kljub temu, da je vsebinsko nemara celo pravilnejša, zaradi kršitve določb ZPP o prekluziji drugačna, kot bi bila, če prepozen dokaz ne bi bil izveden.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 47/1-2, 47/1-4.
nagrada izvedencu - izvedenina
Izvedencu, ki je glede istega dogodka že izdelal izvedensko mnenje v drugem pravdnem postopku, v obravnavanem postopku pa ga je le dopolnil, pripada samostojna nagrada za izdelavo in ne zgolj za dopolnitev mnenja.
OZ člen 10, 131, 149. ZGO-1 člen 2. ZVO člen 26. SPZ člen 12.
padec na poledeneli površini – povrnitev škode – status površine – javna površina – izvajanje obvezne lokalne javne službe – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Odgovornost za škodo, nastalo v posledici padca na zasneženi oziroma poledeneli površini, je odvisna od statusa te površine.
Ker tožnica v postopku na poziv sodišča prve stopnje v določenem roku ni podala pripomb na izvedensko mnenje in tudi ni navedla razlogov, da bi se lahko štelo, da pripomb brez svoje krivde ni mogla predložiti, pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi s tem mnenjem predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
listine, ki so podlaga za vknjižbo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
dejavnost razširjanja programskih vsebin – pravice in obveznosti izdajatelja – izdajatelj medija – odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje – odgovorni urednik – odgovornost delodajalcev
Tisti, ki nosi odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje, je izdajatelj in ne producent. Drži sicer, da lahko dejavnost izdajatelja obsega tudi ustvarjanje oziroma produkcijo programskih vsebin, vendar pa je v primeru, ko sta dejavnosti ločeni in ju opravljata različna subjekta, odgovornost vselej na osebi, ki je skladno z ZMed izdajatelj medija.
Ob konfliktih javnega interesa in varovanja zasebnosti se srečujemo z vprašanjem sorazmernosti, torej tehtanjem, ali je bil poseg v zasebnost prizadetega sorazmeren z družbeno priznanim namenom medija. Pri tem je potrebno upoštevati, ali je bil cilj, h kateremu se teži, legitimen, ali so bila uporabljena sredstva pravno dopustna, ali so bila izbrana sredstva za dosego cilja primerna, uporabna in mogoča ter da so v poštev prihajajoča sredstva potrebna in niso zunaj vsakega razumnega razmerja do družbene in politične vrednosti cilja.
ZVCP-1 člen 135, 135/8. ZP-1-UPB3 člen 114, 114/4, 115, 115/2.
postopek o prekršku - odločitev o sankcijah - vabilo - zaslišanje obdolženca
Višje sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje o sankcijah, čeprav se z odločitvijo sodišča prve stopnje glede odločitve o sankciji za prekršek po določbi d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 ne strinja. Res je, da ZVCP-1 v določbi d. točke četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 določa, da se vozniku motornega vozila, ki ima več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka poleg globe izreče deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Takšno sankcijo je za prekršek pod drugo točko izreka izpodbijane sodbe določilo tudi sodišče prve stopnje. Spregledalo pa je, da ZVCP-1 v določbi osmega odstavka 135. čl. v primeru, ko voznik povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, izreče poleg globe tudi 18 kazenskih točk kar ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker pa je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika - prehod lastninske pravice – večkratni zaporedni prenos pravice
Za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja: Predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina izgubila oziroma je uničena.
Zadnji pridobitelj pravice lahko zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – soglasje volj – ponudba – vabilo k ponudbi – katalogi in oglasi – sprejem ponudbe – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – modro varčevanje – pogodba o modrem varčevanju
Promocijska brošura banke, v kateri so natisnjeni pogoji varčevanja in primeroma naveden izračun ob predpostavki zviševanja obrestnih mer, ni ponudba v smislu 32. člena ZOR.