ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZBPP člen 23, 23-3. ZSV člen 26.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – družinski člani
Pri presoji, ali bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj ali njegovi družinski člani, je mogoče upoštevati le osebe, do katerih ima predlagatelj preživninsko obveznost in ne vseh oseb, ki jih morebiti preživlja.
Upnik, ki je zaradi izterjave davčne obveznosti pričel z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, pa med stečajnim postopkom zahtevka ni preoblikoval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, zaradi prekarija davčne obveznosti po 4. odst. 44. čl. ZDavP-2 v zvezi s 106. čl. citiranega zakona ne more več uspeti s tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
ZPP člen 5, 154, 154/1, 155, 182, 182/3, 182/4, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190, 190/3.
tožba – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Pravdo je izgubila tožena stranka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Ta je nadomestil primarnega, ki je bil zavrnjen. Kljub temu je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po 1. odst. 154. člena ZPP v pravdi uspela. Zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov.
Če se stranki s podpisom pogodbe strinjata, da se cena določi po ceniku, ne gre za pogodbeno določilo, s katerim bi bila določitev cene prepuščena volji ene pogodbenice, pač pa za njuno soglasje.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – trening veščin samoobrambe – izobraževanje policista
Vaja „prijem osvoboditve od prijema za obleko“, ki jo je policist izvajal pri treningu veščin samoobrambe v okviru delovne obveznosti, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
ZD člen 162, 163, 164, 167, 167/1, 214, 221. ZPP člen 141, 141/1, 280, 280/1, 339, 339/1. ZZK-1 člen 24, 24/2.
vročanje pisanj – vabilo na narok – način vročanja – razpis naroka za glavno obravnavo – možnost obravnavanja pred sodiščem
Čeprav je od prejema tretjega vabila do izvedbe naroka, na katerem je bil izdan sklep o dedovanju, pritožniku ostalo manj kot 15 dni, mu možnost obravnavanja v postopku ni bila odvzeta. S postopkom je bil namreč seznanjen že s prejšnjimi vabili, ki so mu bila pravočasno vročeni, vendar se naroka neupravičeno ni udeležil.
ZPIZ- 1 člen 407. ZPIZ člen 312. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od leta 1981 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje, če je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj. Delo preko polnega delovnega čas, ki se šteje za poseben delovni pogoj, z vidika delavca ne sme biti redno in stalno, z vidika delodajalca pa ne vsakdanja in utečena praksa, temveč morajo biti okoliščine za delodajalca nepredvidljive v tolikšni meri, da se jim ni bilo mogoče izogniti z običajnimi metodami organizacije dela. Ker tožnikovo nadurno delo (voznik avtobusa) ni bilo izjemno in nepredvidljivo, ga ni mogoče šteti za posebni delovni pogoj, zato se plača, izplačana za to delo, ne všteje v pokojninsko osnovo.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Gre za situacijo, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, ko ta zaradi duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, hkrati pa je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja ali premoženja oziroma življenja in premoženja drugih.
ZPP člen 81, 81/1, 199, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZPPSL člen 147, 147/5, 171, 171/3.
stečajni postopek – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stranke in njihovi zastopniki – pravdna sposobnost – formalno statusno preoblikovanje – sprememba pravnoorganizacijske oblike – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V stečaju prodani dolžnik (bivši stečajni dolžnik) je povsem pravno sposoben oziroma je sposoben biti stranka, saj ne s prodajo ne z ustavitvijo stečajnega postopka ne preneha. Poslej obstaja kot pravna oseba, ki ni univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, čeprav ima v trenutku prodaje enake zunanje organizacijske znake. Gre za isto pravno osebo z novim lastnikom (kupcem, ki se vpiše kot ustanovitelj), nihče od njiju pa ne odgovarja za terjatve proti dolžniku, ki so nastale do izročitve pravne osebe kupcu.
ZP-1-UPB3 člen 90, 90/5, 144. ZOdvT člen 41, 41/1.
pravica do zagovora - pisni zagovor obdolženca - pooblastilo zagovornika - stroški postopka - nagrada zagovornika
Že ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zagovornika obveščalo o procesnih dejanjih, kaže, da je štelo, da je zagovornik s strani obdolženca pooblaščen za njegovo zagovarjanje. Če je menilo (in moralo bi), da po faxu poslana kopija pooblastila ne zadostuje, bi moralo zagovornika pozvati, da dostavi sodišču originalno pooblastilo, pa tega ni storilo. V skladu z določbo 90. člena ZP-1 ima obdolženi pravico, da se zagovarja s pomočjo zagovornika, ki si ga sam izbere. Na kakšen način bo ta izvrševal obrambo stranke je stvar dogovora med zagovornikom in stranko, ki jo zagovarja. To, da se obdolženi ni odzval vabilu na zaslišanje, pri čemer je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo brez njegovega zagovora, pa ne pomeni, da obdolženi do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nima pravice dajati navedb, predlagati dokazov in dajati drugih predlogov. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni štelo vloge zagovornika, čeprav jo ta imenuje pisni zagovor, kot zagovor obdolženca, saj bi le to moral obdolženec podpisati, da bi se lahko štela kot njegov zagovor, vendar bi v takem primeru moralo, v skladu z določbo 67. člena ZP-1, v zvezi z določbami 76. člena ZKP zahtevati od obdolženca, da vlogo podpiše. Glede na to, da tega sodišče od obdolženca ni zahtevalo, je treba vlogo, ki jo je sestavil zagovornik, šteti kot obrazloženo vlogo obrambe. Zagovornik je upravičen zahtevati fotokopije zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, do teh pa bi bil upravičen tudi, če bi se procesnih dejanj udeležil. Zato je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, ki zagovorniku odreka pravico do fotokopij zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, češ da se kljub vabilom nanje, le teh ni udeleževal.
prostorski ukrepi – razlastitev in omejitve lastninske pravice – razlastitev – odškodnina in nadomestna nepremičnina – odškodnina – ocena vrednosti nepremičnine – namembnost zemljišča
V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo Uredbe, s katero se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Za predlagateljico je torej pomembna tista tržna cena, ki bi jo lahko dobila s prodajo zemljišča kot kmetijskega zemljišča in ne kot nezazidanega stavbnega zemljišča.
ZVCP-1 člen 135, 135/8. ZP-1-UPB3 člen 114, 114/4, 115, 115/2.
postopek o prekršku - odločitev o sankcijah - vabilo - zaslišanje obdolženca
Višje sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje o sankcijah, čeprav se z odločitvijo sodišča prve stopnje glede odločitve o sankciji za prekršek po določbi d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 ne strinja. Res je, da ZVCP-1 v določbi d. točke četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 določa, da se vozniku motornega vozila, ki ima več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka poleg globe izreče deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Takšno sankcijo je za prekršek pod drugo točko izreka izpodbijane sodbe določilo tudi sodišče prve stopnje. Spregledalo pa je, da ZVCP-1 v določbi osmega odstavka 135. čl. v primeru, ko voznik povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, izreče poleg globe tudi 18 kazenskih točk kar ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker pa je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo.
začasna odredba - negatorna tožba – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobroverna posest – pravilo o dokaznem bremenu
Po 3. odstavku 72. člena ZTLR se domneva, da je posest dobroverna. Domnevo dobre vere, dokler se ne dokaže drugače, pa kot splošno načelo predpisuje tudi 9. člen SPZ.
Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi gradbena dela na sosednjih nepremičninah v lasti tožene stranke kakorkoli posegla v njeno lastninsko pravico. Sporno je namreč le dejstvo, da tožena stranka s takšnimi posegi onemogoča izvedbo Občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar pa ne more biti predmet presoje sodišča, temveč upravnega organa (1. čl. ZPP).
preživljanje polnoletnih otrok – zvišanje preživnine
Pri preživljanju polnoletnega otroka ima določba 2. odstavka 103. člena ZZZDR drugačen pomen oziroma težo kot pri preživljanju mladoletnega otroka. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Glede na skromne možnosti staršev in okoliščino, da tožnica zasluži s honorarnim delom, je tudi sama dolžna prispevati za svoje preživljanje, saj s tem zaslužkom lahko pokrije tudi del svojih nepokritih preživninskih potreb.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059047
OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – povrnitev škode - nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – osebnostne pravice – pravna podlaga
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah OZ oz. ZOR ni pravno priznana škoda, temveč jo je priznal šele ZVPSBNO.
ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.
subrogacija – splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti
Dolžnost zavarovanca je bila, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti in si s tem zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, kot to določajo splošni pogoji, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
razmerje premoženjskopravne narave – uporaba ZPP – pravnomočno priznana terjatev – vračilo zneska
Toženec je v izvršilnem postopku dosegel poplačilo terjatve. Za vračilo tega zneska, ki ga v predmetnem postopku od njega zahteva tožnik, ni nikakršne pravne podlage. Ne gre namreč niti za neupravičeno obogatitev (podlago za premik premoženja predstavlja pravnomočna sodba) niti za odškodnino (ni protipravnosti, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost).
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovilo je, da ne gre za neupravičeno obogatitev, če je premoženje odvzeto na podlagi pravnomočne sodbe, glede zahtevka za nematerialno škodo pa, da gre za pravno nepriznano škodo. S sklepom se je izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka.
Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka in iz pritožbe smiselno izhaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je bila glavna obravnava zmotno vodena in ni imel možnosti dokazovanja svojih tožbenih navedb. Po mnenju pritožnika sta sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, ki sta bili podlaga za neupravičeno izvršbo, nični. Pritožuje se glede po njegovem mnenju napačnih ugotovitev navedenih dveh sodišč in glede postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola in je sodišče odločilo, da je dolžan zavarovalnici povrniti odškodnino, ki jo je ta izplačala oškodovancem. Sodnica naj bi ga prevarala s tem, ko je njegove navedbe glede že zaključene pravde obravnavala kot predlog za obnovo in mu tako vsilila svojo voljo. Ugovarja tudi pristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo, kar utemeljuje s tem, da gre za prometni dogodek, ki je kaznivo dejanje in bi se morala zadeva obravnavati v skladu z Zakonom o kazenskem postopku pred kazenskim sodiščem.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VII P 1162/98, ki je botroval izvršbi, so nerelevantne, saj je bil postopek pravnomočno zaključen in navedena pravnomočna sodba pomeni izvršilni naslov. Sodnica pritožniku tudi ni vsiljevala svoje volje, ampak je ravnala v skladu z določili ZPP, saj je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi in je obnova eno izmed teh. Glede na to, da je tožnik tekom celotnega postopka navajal predvsem dejstva in dokaze, ki so se nanašala na pravnomočno zaključen postopek, ga je sodnica opozorila na možnost vložitve predloga za obnovo in ga seznanila s pogoji za takšen postopek. S tem ni prišlo do nikakršne prevare, prisiljenja in neveščega ravnanja sodnice, kakor navaja pritožnik.
Zadevo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo po določbah ZPP, saj gre med pravdnima strankama za razmerje premoženjskopravne narave in ne kazenskopravne, kot to zatrjuje pritožnik.
Zahtevek za 9.800,00 EUR ni utemeljen kot neupravičena obogatitev (1. odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), saj pravnomočna sodba pomeni pravni temelj za plačilo. Prav tako ni utemeljen kot odškodninski zahtevek, saj je tožena stranka v izvršilnem postopku prejela navedeni znesek na podlagi pravnomočne sodbe in zato ni podana nikakršna protipravnost, ki bi opravičevala plačilo odškodnine. Glede tožbenega zahtevka za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, s tem ko je tožniku nasprotna stranka očitala povzročitev prometne nesreče pod vplivom alkohola, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bile takšne navedbe dane z namenom uveljavljanja njenih pravic v okviru pravdnega postopka in da pri tem ni bilo podanega žaljivega ali zaničljivega namena, zato ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in gre za pravno nepriznano škodo.
Ker ni podanih razlogov, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogov, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).
vrnitev zaplenjenega premoženja – materialno in procesno nasledstvo
Ker je bilo o stroških postopka odločeno po izdaji odločbe Ustavnega sodišča, ki je obveznost nasprotne udeleženke prenesla na RS, bi moralo prvostopenjsko sodišče slednjo pozvati, da vstopi v postopek namesto nasprotne udeleženke.