delniška družba (d. d.) - sklep skupščine - sklep o posebni reviziji - neveljavnost sklepa skupščine
Sprejetje sklepa o posebni reviziji, kar tako počez – brez določene opredelitve predmeta revizije v smeri posameznih poslov vodenja in brez kakršnegakoli zatrjevanja nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta – je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 318. člena ZGD-1. Z drugimi besedami: skupščina lahko ponovno odloči o isti stvari (razveljavi ali spremeni svoj prvotni sklep), vendar predvsem tedaj, če so podani razlogi za neveljavnost prej sprejetega sklepa, ne pa kar tako počez, mimo teh razlogov. Tega pravnega stališča pa po mnenju pritožbenega sodišča ne gre razumeti v absolutnem pomenu, ampak predvsem kot načelno stališče, od katerega je zaradi razumnih razlogov mogoče odstopiti.
Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba
Ker je tožena stranka opravljala dejavnost, za katero po standardni klasifikaciji dejavnosti velja Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je tožeča stranka upravičena do jubilejne nagrade, se ne more sklicevati na določbe Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilo stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki velja le za tiste delodajalce, za katere ni sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti in ki izplačila jubilejne nagrade ne predvidevajo.
plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Ker tožnik je tožnik vabili prejel prepozno, da bi se v roku treh delovnih dni lahko pripravil na zagovor, ker se prvo vabilo nanaša na drugačne kršitve, kot so bile navedene v odpovedi, in ker drugo vabilo obrazložitve razloga za odpoved ne vsebuje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora skladno z zakonskimi določbami, saj mu je vabilo na zagovor poslala le en dan pred predvidenim dnem zagovora, tako da bi ga prejel šele na dan zagovora ali kasneje.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Odločitev sodišča o zadržanju udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom je pravilna, pri čemer je ta poseg v pravice udeleženca omejen le na tisto časovno obdobje, ki je po mnenju izvedenca nujno potrebno zaradi terapevtskega zdravljenja.
V primeru, ko v matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca ni podatkov, pomembnih za izračun pokojninske osnove, je te podatke mogoče ugotoviti tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavcev.
Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004482
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - ustavitev postopka - razumen dvom
Obdolženi je že na poziv policije kot odgovorna oseba pravne osebe posredoval podatek, da je kritičnega dne vozilo uporabljal državljan Hrvaške N. K., vključno s podatki o datumu izdaje in številki vozniškega dovoljenja ter navedbo upravnega organa, ki je vozniško dovoljenje izdal, vendar je predlagateljica postopka s pavšalno, z ničimer izkazano navedbo, da preko uradnih evidenc policije ni mogoče ugotoviti, da bi se omenjena oseba že kdaj zadrževala na območju Republike Slovenije, brez nadaljnjega preverjanja navedb obdolženega menila, da posredovani podatek ni verodostojen in zoper obdolženega vložila obdolžilni predlog z navedbo, da so s primerjavo fotografije iz potnega lista obdolženca s povečano fotografijo prekrška ugotovili „da gre na obeh fotografijah za osebo, ki ima podobne obrazne poteze“. Takšnim navedbam v obdolžilnem predlogu je sodišče prve stopnje nekritično sledilo in v utemeljitev sodbe navedlo, da je s primerjanjem povečane fotografije izmerjenega vozila, na kateri je dobro videti obrazne poteze voznika in povečane fotografije obdolženca iz njegovega potnega lista zaključilo, da je na njih ista oseba, na podlagi tega pa, da obdolžencu ni uspelo dokazati, da on očitanega prekrška ni storil. Višje sodišče, nasprotno od stališča sodišča prve stopnje, na podlagi pregleda dokaznega gradiva-fotografij, ki jih je pregledalo sodišče prve stopnje, ugotavlja, da le-te ne dajejo zanesljive podlage, da je oseba, ki je v času prekrška vozila osebni avtomobil, obdolženi. Močno povečana črno-bela fotografija vozila, s katerim je bil prekršek storjen, na kateri so vidne le poteze leve strani obraza voznika, namreč za kaj več, kot za sklepanje, da je voznik v vozilu moški, ne daje podlage. Obdolžencu pa je bila prekršena pravica do izvajanja dokazov v svojo korist s tem, ko obdolženčeve navedbe, kdo je prekršek storil, sodišče prve stopnje ni preverilo, čeprav je očitno, da ne gre za pravno nepomemben dokaz pač pa za dokaz s katerim bi se obdolženi lahko razbremenil odgovornosti, če bi se izkazal za resničnega.
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Čeprav se za grdo ravnanje kot izvršitveno dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 posebej ne zahteva, da prizadene telesno ali duševno celovitost oškodovanca, si ni mogoče predstavljati ravnanja, ki bi ga sicer lahko označili kot grdo (protipraven fizičen napad oziroma protipravna uporaba sile določene intenzitete), ki pa ne bi imelo nobenih posledic za oškodovanca, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot prizadetost telesne in duševne integritete. Ravnanja, ki sicer pomenijo uporabo fizične sile zoper oškodovanca, pa ne povzročijo takšne posledice, bodo lahko realna razžalitev (odrinjenje in druga ravnanja, ki kažejo na podcenjevanje drugega), ne bo pa jih mogoče opredeliti kot grdo ravnanje.
Primerjava predpisanih kazni po KZ in po KZ-1 pokaže, da kasnejši zakon ni milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, medtem ko je pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 poleg denarne kazni predpisana kazen zapora do enega leta.
prostorski ukrepi – razlastitev in omejitve lastninske pravice – razlastitev – odškodnina in nadomestna nepremičnina – odškodnina – ocena vrednosti nepremičnine – namembnost zemljišča
V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo Uredbe, s katero se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Za predlagateljico je torej pomembna tista tržna cena, ki bi jo lahko dobila s prodajo zemljišča kot kmetijskega zemljišča in ne kot nezazidanega stavbnega zemljišča.
vrnitev v prejšnje stanje – daljša odsotnost – svoboda gibanja
Od ljudi ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti poskrbijo za dejanski sprejem sodnih pisanj. Drugače pa je tedaj, ko je stranka med tekom sodnega postopka lahko računala s tem, da bo opravljena kakšna vročitev. Sicer pa človek lahko računa s tem, da bo, če bo v času njegove odsotnosti opravljena vročitev, lahko dosegel vrnitev v prejšnje stanje.
ZD člen 133, 133/2, 163, 214, 214/1, 214/2. ZPP člen 339, 339/2-15, 347, 347/1, 358, 358/1- 6.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine - protispisnost – odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Določene ugotovitve vnašajo v sklep o dedovanju nejasnost, glede obsega premoženja pa je protispisna. Sodišče druge stopnje je s spremembo sklepa samo odpravilo kršitev.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dolžnost preživljanja – določitev preživnine – potrebe upravičenca – materialne in pridobitne možnosti zavezanca – spremenjene okoliščine
Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le njegova plača, temveč kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine. Preživninska obveznost je naravna in strogo osebna obveznost staršev v zvezi z zakonsko urejenimi pravicami otrok. Značaj te obveznosti zato zahteva od zavezanca, da zasluži toliko, da zagotovi svoj del sredstev za preživljanje svojih otrok.
grdo ravnanje – ogrožanje varnosti – sprememba kazenskega zakona
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Kadar je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 storjeno z grdim ravnanjem, to je z uporabo sile določene intenzitete proti oškodovancu oziroma s fizičnim napadom na oškodovanca, je ogrožanje varnosti oškodovanca v objektivnem pogledu nujno vključeno in tudi že konzumirano v napadu oziroma v protipravni uporabi sile zoper oškodovanca.
Historični dogodek iz opisa dejanja v obtožbi lahko prestavlja podlago za inkriminacijo tako po KZ, kot po KZ-1. Primerjava predpisanih kazni pa pokaže, da kasnejši zakon ni milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, medtem ko je pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 poleg denarne kazni predpisana kazen zapora do enega leta.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286b, 339/1. OZ člen 131, 192.
povrnitev škode –vzročna zveza – adekvatna vzročnost – lastnosti oškodovanca – doktrina eggshell skull – degenerativne spremembe – obseg škode - prekluzije – relativna bistvena kršitev – pravilnost in zakonitost sodbe
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Ne more računati na (povprečno) zdravega oškodovanca. Zaradi degenerativnih sprememb, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih telesnih bolečin, odškodnine ni mogoče zmanjšati. Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v obravnavanem škodnem dogodku.
Adekvatnost („normalnost, običajnost“) vzroka se meri le glede na nastanek škodne posledice (škodnega dogodka), ne pa tudi na obseg nastale (povzročene) škode. V konkretnem primeru pa ni sporno, da tožnikove degenerativne spremembe na nastanek nesreče niso vplivale.
Izvedba dokaza, ki je bil neopravičeno predlagan prepozno, predstavlja bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe. Psihiatrično izvedensko mnenje je namreč edini dokaz, na katerega je oprta odločitev sodišče prve stopnje v tem delu, hkrati pa tudi edini primeren dokaz za ugotavljanje dejstev, ki jih je tožnik s tem zvezi zatrjeval. Sodba sodišče prve stopnje je torej kljub temu, da je vsebinsko nemara celo pravilnejša, zaradi kršitve določb ZPP o prekluziji drugačna, kot bi bila, če prepozen dokaz ne bi bil izveden.