V konkretni zadevi gre za plačilo stroškov stečajnega postopka, torej za obveznost stečajnega dolžnika, ki je nastala po začetku postopka (člen 354 in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti pa velja, da se ne plačujejo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je utemeljen, ker v času sklenitve (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bilo zakonitih razlogov za sklenitev, saj obseg tožnikovega dela ni bil le začasno povečan, prav tako njegovo delo ni bilo potrebno le za čas uvajanja novih programov, nove tehnologije ali drugih tehnoloških izboljšav v delovnem procesu.
Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba
Ker je tožena stranka opravljala dejavnost, za katero po standardni klasifikaciji dejavnosti velja Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je tožeča stranka upravičena do jubilejne nagrade, se ne more sklicevati na določbe Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilo stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki velja le za tiste delodajalce, za katere ni sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti in ki izplačila jubilejne nagrade ne predvidevajo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – doječa delavka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožnica pravočasno, to je po prejemu obvestila o nameravani odpovedi, vložila pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, v kateri je navedla, da še vedno doji otroka, o dojenju pa je predložila tudi zdravniško potrdilo.
Dogovarjanje o znižanju plač, ki je potekalo pri toženi stranki, nima pravnih posledic za zaposlenega. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila s tožnico, ni bila spremenjena, je tožnica upravičena do neznižanega zneska plače po tej pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 7, 205, 208, 285, 337. ZD člen 142. ZOR člen 219.
relativna kršitev pravil postopka - materialno procesno vodstvo - vpliv na odločitev sodišča - nadaljevanje postopka z dediči stranke - uveljavljanje ugovora omejene odgovornosti za zapustnikove dolgove v pritožbi - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri relativnih kršitvah ne zadošča, da se zatrjuje obstoj kršitve, ampak tudi, kako naj bi očitana kršitev vplivala na (izpodbijano) sodbo. Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna dolžnost sodišča iz materialnega procesnega vodstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V primeru, ko tožeča stranka poda nejasne tožbene navedbe, sodišče prve stopnje pa pred odločitvijo o zadevi z njo ne razčisti, na kakšni dejanski podlagi uveljavlja vtoževani znesek, sodba, ki jo izda, ne vsebuje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je obremenjena s kršitvijo določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
OZ člen 131, 171, 179. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 6, 6-11.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/4.
Na tleh ležeči voziček v trgovini, kjer je pozornost kupcev usmerjena v razstavljene izdelke, ne omogoča varnega in nemotenega gibanja po trgovini. Zavarovanka tožene stranke je s tem, ko ni poskrbela za to, da se voziček na prehodu ne bi nahajal, opustila tisto skrbnost, ki se od nje pričakuje kot od strokovnjaka, zaradi česar je podana njena odškodninska odgovornost do 70 %.
Določba 943. člen OZ velja le za izpolnitev obveznosti sopogodbeniku iz pogodbe o zavarovanju, pri neposrednem odškodninskem zahtevku oškodovanca proti zavarovalnici odškodninsko odgovornega zavarovanca pa se ne uporablja.
Ker tožnica v postopku na poziv sodišča prve stopnje v določenem roku ni podala pripomb na izvedensko mnenje in tudi ni navedla razlogov, da bi se lahko štelo, da pripomb brez svoje krivde ni mogla predložiti, pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi s tem mnenjem predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286b, 339/1. OZ člen 131, 192.
povrnitev škode –vzročna zveza – adekvatna vzročnost – lastnosti oškodovanca – doktrina eggshell skull – degenerativne spremembe – obseg škode - prekluzije – relativna bistvena kršitev – pravilnost in zakonitost sodbe
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Ne more računati na (povprečno) zdravega oškodovanca. Zaradi degenerativnih sprememb, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih telesnih bolečin, odškodnine ni mogoče zmanjšati. Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v obravnavanem škodnem dogodku.
Adekvatnost („normalnost, običajnost“) vzroka se meri le glede na nastanek škodne posledice (škodnega dogodka), ne pa tudi na obseg nastale (povzročene) škode. V konkretnem primeru pa ni sporno, da tožnikove degenerativne spremembe na nastanek nesreče niso vplivale.
Izvedba dokaza, ki je bil neopravičeno predlagan prepozno, predstavlja bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe. Psihiatrično izvedensko mnenje je namreč edini dokaz, na katerega je oprta odločitev sodišče prve stopnje v tem delu, hkrati pa tudi edini primeren dokaz za ugotavljanje dejstev, ki jih je tožnik s tem zvezi zatrjeval. Sodba sodišče prve stopnje je torej kljub temu, da je vsebinsko nemara celo pravilnejša, zaradi kršitve določb ZPP o prekluziji drugačna, kot bi bila, če prepozen dokaz ne bi bil izveden.
ZP-1-UPB3 člen 90, 90/5, 144. ZOdvT člen 41, 41/1.
pravica do zagovora - pisni zagovor obdolženca - pooblastilo zagovornika - stroški postopka - nagrada zagovornika
Že ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zagovornika obveščalo o procesnih dejanjih, kaže, da je štelo, da je zagovornik s strani obdolženca pooblaščen za njegovo zagovarjanje. Če je menilo (in moralo bi), da po faxu poslana kopija pooblastila ne zadostuje, bi moralo zagovornika pozvati, da dostavi sodišču originalno pooblastilo, pa tega ni storilo. V skladu z določbo 90. člena ZP-1 ima obdolženi pravico, da se zagovarja s pomočjo zagovornika, ki si ga sam izbere. Na kakšen način bo ta izvrševal obrambo stranke je stvar dogovora med zagovornikom in stranko, ki jo zagovarja. To, da se obdolženi ni odzval vabilu na zaslišanje, pri čemer je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo brez njegovega zagovora, pa ne pomeni, da obdolženi do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nima pravice dajati navedb, predlagati dokazov in dajati drugih predlogov. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni štelo vloge zagovornika, čeprav jo ta imenuje pisni zagovor, kot zagovor obdolženca, saj bi le to moral obdolženec podpisati, da bi se lahko štela kot njegov zagovor, vendar bi v takem primeru moralo, v skladu z določbo 67. člena ZP-1, v zvezi z določbami 76. člena ZKP zahtevati od obdolženca, da vlogo podpiše. Glede na to, da tega sodišče od obdolženca ni zahtevalo, je treba vlogo, ki jo je sestavil zagovornik, šteti kot obrazloženo vlogo obrambe. Zagovornik je upravičen zahtevati fotokopije zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, do teh pa bi bil upravičen tudi, če bi se procesnih dejanj udeležil. Zato je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, ki zagovorniku odreka pravico do fotokopij zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, češ da se kljub vabilom nanje, le teh ni udeleževal.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059047
OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – povrnitev škode - nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – osebnostne pravice – pravna podlaga
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah OZ oz. ZOR ni pravno priznana škoda, temveč jo je priznal šele ZVPSBNO.
Sodna poravnava je rezultat medsebojnega popuščanja pravdnih strank, ki skrajša in poceni postopek. Ker se je ob koncu postopka izkazalo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, na podlagi katere bi od nje prejela več in prej kot po sodbi, je to tista okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno upoštevalo pri odločitvi o stroških postopka v skladu z določbo 2. odst. 154. člena ZPP.
dolžnost preživljanja - preživnina – potrebe otrok
Tudi v času, ko preživnina še ni določena, morata starša poskrbeti za potrebe otrok. Če se o tem nekako sporazumeta, del stroškov v tem času krije eden in del stroškov drugi. Vendar pa to, kako sta starša pokrila stroške v času, ko preživnina še ni bila določena, ne more vplivati na določitev preživnine za naprej.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141, 141/4, 142, 142/1, 142/6. ZIZ člen 15, 42, 42/3. ZPSto-1 člen 24. Splošni pogoji izvajanja drugih poštnih storitev člen 7.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vročanje pravni osebi - preusmeritev pošte – osebna pisanja – fikcija vročitve – potrdilo o pravnomočnosti – vročanje v izvršilnem postopku
Ugotovitvi, da pri vročanju pravnim osebam ni razlike v načinu vročanja pri različno pomembnih pisanjih, sledi zaključek, da se osebna in navadna vročitev pravnim osebam ne razlikujeta, kar pa pomeni, da se pravnim osebam vselej vroča po pravilih za navadno vročanje.
Tudi za sodne pošiljke v izvršilnem postopku velja vročanje po pravilih ZPP.
Določbe ZPP, ZUP in ZKP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev.
stroški postopka - stroški v zvezi z vlogami za oprostitev plačila stroškov postopka – potrebni pravdni stroški
Stroški v zvezi z vlogami za oprostitev stroškov postopka se tičejo zgolj tožnika samega, načina poravnavanja stroškov njegovega zastopanja ter njegovih zmožnosti za zagotovitev sredstev za plačilo predujma. Niso neposredno povezani s predmetom pravde, zato jih ne moremo uvrstiti med stroške, potrebne za pravdo.
faze obnovitvenega postopka - razveljavitev prve odločitve - nova dejstva in dokazi v nadomestitvenem postopku - priposestvovanje - dobroverna posest - priznani stroški postopka - zamudne obresti od stroškov
Po določbi drugega stavka tretjega odstavka 400. člena ZPP lahko na prvem naroku nove glavne obravnave v nadomestitvenem postopku navajajo stranke nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Sodišče prve stopnje je po mnenju to določbo v konkretnem primeru pravilno uporabilo. Tožena stranka glede na njen položaj v tem postopku, ko je prvič šele v obnovitvenem postopku lahko uveljavljala ugovore zoper tožbeni zahtevek, ni bila dolžna izkazati, da brez svoje krivde v prvem postopku ni mogla navesti novih dejstev oziroma predložiti novih dokazov, saj se prvega postopka sploh ni udeležila, ker je bila tožba vložena zoper njenega že umrlega pravnega prednika, kar je ugotovila šele po pravnomočnosti sodbe. Drugačen je položaj tožeče stranke.