V konkretni zadevi gre za plačilo stroškov stečajnega postopka, torej za obveznost stečajnega dolžnika, ki je nastala po začetku postopka (člen 354 in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti pa velja, da se ne plačujejo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Ker tožnik je tožnik vabili prejel prepozno, da bi se v roku treh delovnih dni lahko pripravil na zagovor, ker se prvo vabilo nanaša na drugačne kršitve, kot so bile navedene v odpovedi, in ker drugo vabilo obrazložitve razloga za odpoved ne vsebuje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – ničnost
Kljub temu da določa nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule nižje od tretjine povprečne mesečne plače delavca, konkurenčna klavzula ni nična, saj ni v nasprotju z v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljavnim ZDR/90, ker vsebuje časovno razumno omejitev zaposlitve pri konkurenčnem podjetju in ker ureja pravico tožnice do odškodnine oziroma nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, tako da ustreza načelom pravne in socialne države.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – odsotnost z dela
Kljub temu da v času podaje odpovedi veljavni ZDR ni določal števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je neupravičena odsotnost tožnika, ki je trajala več kot mesec dni, tako huda, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
stranski intervenient – intervencijski učinek – obvestilo o pravdi
Predlog stranke, da v pravdo stopi intervenient, ima naravo obvestila o pravdi po 204. členu ZPP. O utemeljenosti predloga sodišče ne odloča, ga ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjen. Po prejemu obvestila se intervenient odloči, ali je za vstop v pravdo zainteresiran. Pravna oseba, ki je bila obveščena o konkretnem sporu, je presodila, da za intervencijo nima pravnega interesa in se zato na obvestilo sodišča prve stopnje ni odzvala. Tožena stranka ji sodelovanja v postopku ne more naložiti, svoje interese pa je zavarovala z obvestilom o pravdi, saj tako v morebitni prihodnji pravdi zaradi intervencijskega učinka ne bo dopusten ugovor zoper dejanske in pravne zaključke v tej sodbi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je utemeljen, ker v času sklenitve (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bilo zakonitih razlogov za sklenitev, saj obseg tožnikovega dela ni bil le začasno povečan, prav tako njegovo delo ni bilo potrebno le za čas uvajanja novih programov, nove tehnologije ali drugih tehnoloških izboljšav v delovnem procesu.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Odločitev sodišča o zadržanju udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom je pravilna, pri čemer je ta poseg v pravice udeleženca omejen le na tisto časovno obdobje, ki je po mnenju izvedenca nujno potrebno zaradi terapevtskega zdravljenja.
ZDR člen 109, 110, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je zakonita, ker je tožena stranka tožnici plače za tri mesece izplačala z zamudo. Pri tem ni bistveno, za koliko dni je izplačilo plač zamudilo, in tudi ne, da je bila plača kasneje izplačana
V primeru, ko v matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic za posamezna obdobja brez krivde zavarovanca ni podatkov, pomembnih za izračun pokojninske osnove, je te podatke mogoče ugotoviti tudi na podlagi primerjave s plačami primerljivih sodelavcev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC – USTAVNO PRAVO
VSL0059056
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. URS člen 23/1, 26. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravie do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - povrnitev nepremoženjske škode - pravna podlaga zahtevka - pravno priznana škoda
Nepremoženjska škoda, ki jo tožnik vtožuje zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, pred uveljavitvijo ZVPSBNO ni bila pravno priznana škoda, saj je ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik nepremoženjske škode, navedene v 179. do 182. čl. OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.
OZ člen 186. ZPP člen 195, 196, 277, 318, 318/1, 318/1-4.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – sosporniki – navadni sosporniki – enotni sosporniki – učinki dejanja ali opustitve enega sospornika – zamudna sodba
Zahtevek za solidarno plačilo vsebuje tudi zahtevek za plačilo posameznih zneskov od posameznih tožencev (vendar največ do skupne vsote postavljenega tožbenega zahtevka).
Pravdna dejanja posameznega navadnega sospornika ne koristijo in ne škodijo drugim sospornikom.
ZOR člen 154, 195, 195/2, 369, 372, 372/1, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/3. OZ člen 324, 324/2. ZPP člen 8, 8/1, 254, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - vzročna zveza - teorije o vzročni zvezi - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija ratio legis - teorija o retrospektivni analizi vzročnosti - teorija o prospektivni analizi vzročnosti - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - tuja pomoč - zamudne obresti - čista in nečista denarna terjatev - sukcesivna terjatev - izvedenec - dokazna ocena - zastaranje - metodološki napotek - splošno znana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna in izvensodna poravnava - res transacta - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pritožbena obravnava - pravica do pritožbe
Jasen namen določbe 2. odstavka 195. člena ZOR je, da se oškodovancu nadomesti škoda s plačilom denarne rente, če je oškodovanec zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubil zaslužek, do česar pa ne bi prišlo, če ne bi bilo škodnega dogodka (teorija ratio legis).
V primeru sukcesivnega vtoževanja odškodnine veljajo naslednja pravila zastaranja: velja zastaralni – subjektivni triletni oz. petletni objektivni rok, vendar pa se za vsako naslednjo terjatev z vložitvijo tožbe za predhodno pretrga zastaranje in začne teči šele, ko je spor ali končan ali pa kako drugače poravnan.
Sodišče druge stopnje se v vseh delih, ko je razveljavilo prvostopno sodbo, ni odločilo za možnost, da opravi pritožbeno obravnavo, ker je ocenilo, da bi kršilo ustavno pravico do pritožbe, saj je bilo treba prvostopno sodbo razveljaviti glede več delov zahtevka oziroma več zahtevkov, pri čemer gre za samostojne dejansko-pravne sklope, ki terjajo novo in drugačno dejansko in materialno pravno presojo.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - razžalitev dobrega imena in časti - začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninskega zahtevka v primeru razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je bil tožnik deležen s pretepom na javnem kraju, teče od samega škodnega dogodka dalje, saj je tožnik že tedaj vedel za storilca in obseg duševnih bolečin.
subrogacija – splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti
Dolžnost zavarovanca je bila, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti in si s tem zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, kot to določajo splošni pogoji, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0059047
OZ člen 131, 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – povrnitev škode - nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – osebnostne pravice – pravna podlaga
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah OZ oz. ZOR ni pravno priznana škoda, temveč jo je priznal šele ZVPSBNO.
Res je vpis lastninske pravice na podlagi kopije pogodbe v nasprotju z določbo ZZK-1, vendar pa gre za kršitev, ki je formalnega značaja in jo je mogoče uveljavljati z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Namen oziroma funkcija izbrisne tožbe pa ni odprava formalnih kršitev zemljiškoknjižnega postopka, ki je pridržana ustreznim pravnim sredstvom, temveč odpravi neveljavnosti vknjižbe iz materialnopravnih razlogov.
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja v KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Čeprav se za grdo ravnanje kot izvršitveno dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 posebej ne zahteva, da prizadene telesno ali duševno celovitost oškodovanca, si ni mogoče predstavljati ravnanja, ki bi ga sicer lahko označili kot grdo (protipraven fizičen napad oziroma protipravna uporaba sile določene intenzitete), ki pa ne bi imelo nobenih posledic za oškodovanca, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot prizadetost telesne in duševne integritete. Ravnanja, ki sicer pomenijo uporabo fizične sile zoper oškodovanca, pa ne povzročijo takšne posledice, bodo lahko realna razžalitev (odrinjenje in druga ravnanja, ki kažejo na podcenjevanje drugega), ne bo pa jih mogoče opredeliti kot grdo ravnanje.
Primerjava predpisanih kazni po KZ in po KZ-1 pokaže, da kasnejši zakon ni milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, medtem ko je pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 poleg denarne kazni predpisana kazen zapora do enega leta.
ZVCP-1 člen 135, 135/8. ZP-1-UPB3 člen 114, 114/4, 115, 115/2.
postopek o prekršku - odločitev o sankcijah - vabilo - zaslišanje obdolženca
Višje sodišče ni posegalo v odločitev sodišča prve stopnje o sankcijah, čeprav se z odločitvijo sodišča prve stopnje glede odločitve o sankciji za prekršek po določbi d. točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 ne strinja. Res je, da ZVCP-1 v določbi d. točke četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 določa, da se vozniku motornega vozila, ki ima več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka poleg globe izreče deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Takšno sankcijo je za prekršek pod drugo točko izreka izpodbijane sodbe določilo tudi sodišče prve stopnje. Spregledalo pa je, da ZVCP-1 v določbi osmega odstavka 135. čl. v primeru, ko voznik povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa, in ima v organizmu več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, izreče poleg globe tudi 18 kazenskih točk kar ima za posledico izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker pa je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo.