Tožnik za škodo, ki je toženi stranki nastala s tatvino blaga, ki mu je bilo v zvezi z njegovim delom zaupano, ni odgovoren, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo – blago je zaklenil v službeno vozilo, ki je bilo ponoči parkirano v zaklenjeni garaži.
plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka bi morala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati v roku šestih mesecev od nastanka razloga za odpoved – od tedaj, ko je sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je delo na tožnikovem delovnem mestu postalo nepotrebno. Sprememba akta o sistemizaciji, s katerim je na tem delovnem mestu zmanjšala število izvajalcev, predstavlja le formalno odločitev, ki ni nujni pogoj za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ki ne more podaljšati roka za odpoved.
ZDR člen 109, 110, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je zakonita, ker je tožena stranka tožnici plače za tri mesece izplačala z zamudo. Pri tem ni bistveno, za koliko dni je izplačilo plač zamudilo, in tudi ne, da je bila plača kasneje izplačana
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41.
plačilo za delo – evidenca opravljenih ur dela
Ker tožena stranka ni vodila evidence števila opravljenih ur dela za posameznega delavca (kar ne more iti v škodo tožniku), je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, katerega izpovedba je bila potrjena z izpovedbo prič, ter mu prisodilo plačilo za vse neplačane opravljene ure dela, pri nadurah skupaj z dodatkom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – odsotnost z dela
Kljub temu da v času podaje odpovedi veljavni ZDR ni določal števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je neupravičena odsotnost tožnika, ki je trajala več kot mesec dni, tako huda, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Tožena stranka je imela v času, ko je tožnica vložila ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki je bil izdan na podlagi izjave tožnice in v katerem se je sklicevala na napako volje oziroma na neprištevnost, možnost to preveriti. Ker tega ni storila, je s svojim ravnanjem povzročila nezakonito prenehanje delovnega razmerja, kar je bilo tudi ugotovljeno s sodno odločbo. Na tej podlagi je tožnici dolžna izplačati pogodbeno kazen.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana oblika škode – strah
Tožnica je zaslišana kot stranka izpovedala le, da jo je bilo strah na delovnem mestu, ni pa pojasnila, česa natanko jo je bilo strah v posledici nezgode. Glede na to, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnica niti v času nezgode niti kasneje kakšnega posebnega strahu ni utrpela, za priznanje denarne odškodnine za strah ni podlage, saj ugotovljena stopnja strahu ne ustreza pravno priznani obliki škode.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - razžalitev dobrega imena in časti - začetek teka zastaranja
Zastaranje odškodninskega zahtevka v primeru razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je bil tožnik deležen s pretepom na javnem kraju, teče od samega škodnega dogodka dalje, saj je tožnik že tedaj vedel za storilca in obseg duševnih bolečin.
ZD člen 162, 163, 164, 167, 167/1, 214, 221. ZPP člen 141, 141/1, 280, 280/1, 339, 339/1. ZZK-1 člen 24, 24/2.
vročanje pisanj – vabilo na narok – način vročanja – razpis naroka za glavno obravnavo – možnost obravnavanja pred sodiščem
Čeprav je od prejema tretjega vabila do izvedbe naroka, na katerem je bil izdan sklep o dedovanju, pritožniku ostalo manj kot 15 dni, mu možnost obravnavanja v postopku ni bila odvzeta. S postopkom je bil namreč seznanjen že s prejšnjimi vabili, ki so mu bila pravočasno vročeni, vendar se naroka neupravičeno ni udeležil.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika - prehod lastninske pravice – večkratni zaporedni prenos pravice
Za postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti izpolnjena dva pogoja: Predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina izgubila oziroma je uničena.
Zadnji pridobitelj pravice lahko zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
subrogacija – splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe – vožnja pod vplivom alkohola – domneva alkoholiziranosti
Dolžnost zavarovanca je bila, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti in si s tem zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, kot to določajo splošni pogoji, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
Sodna poravnava je rezultat medsebojnega popuščanja pravdnih strank, ki skrajša in poceni postopek. Ker se je ob koncu postopka izkazalo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, na podlagi katere bi od nje prejela več in prej kot po sodbi, je to tista okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno upoštevalo pri odločitvi o stroških postopka v skladu z določbo 2. odst. 154. člena ZPP.
preživljanje polnoletnih otrok – zvišanje preživnine
Pri preživljanju polnoletnega otroka ima določba 2. odstavka 103. člena ZZZDR drugačen pomen oziroma težo kot pri preživljanju mladoletnega otroka. Polnoletne otroke, ki se šolajo, so starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, pri čemer imajo prednost preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. V prvem primeru se bolj upošteva zmožnosti staršev kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Glede na skromne možnosti staršev in okoliščino, da tožnica zasluži s honorarnim delom, je tudi sama dolžna prispevati za svoje preživljanje, saj s tem zaslužkom lahko pokrije tudi del svojih nepokritih preživninskih potreb.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Gre za situacijo, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, ko ta zaradi duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, hkrati pa je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja ali premoženja oziroma življenja in premoženja drugih.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056730
SPZ člen 8, 48, 48/3, 54. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52. ZOR člen 210. OZ člen 190. ZPP člen 191, 196.
povečanje vrednosti nepremičnine – izboljšave na nepremičnini – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – skupno premoženje – terjatev skupnega premoženja – stvarna legitimacija na aktivni strani – sosporniki – nujni sosporniki
Tisti, ki je izgubil lastninsko pravico na vgrajenih stvareh, je lahko prikrajšan, lastnik nepremičnine pa obogaten, če so izboljšave povečale vrednost njegove nepremičnine. Razlogi pravičnosti zato terjajo ureditev ustreznega instrumenta, ki bi omogočil izravnavo na premoženjskem področju. Tak primer pokriva določilo 48. člena SPZ, ki določa, da tisti, ki je investiral v zgradbo in jo izboljšal, lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. SPZ, ki ureja navedeni izravnalni zahtevek, je z vidika tistega, ki je investiral v zgradbo lastnika oziroma jo izboljšal, specialni predpis glede na določbe o neupravičeni pridobitvi iz OZ.
Terjatev skupnega premoženja je glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja kolektivna terjatev (2. odstavek 51. člena in 52. člen ZZZDR). Temeljna značilnost kolektivnosti na aktivni strani je v tem, da sme dolžnik v takšnem primeru plačati samo vsem upnikom skupaj. Vsi upniki kolektivne terjatve so samo skupaj aktivno legitimirani za vodenje pravde. Uveljavljanje kolektivne terjatve torej vodi v pravdnem postopku v položaj nujnega sosporništva. Če pravico uveljavlja samo eden od upnikov (en zakonec), aktivna legitimacija ni podana.
zemljiškoknjižni postopek – načelo dispozitivnosti postopka – predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga – odpravljiva pomanjkljivost zemljiškoknjižnega predloga – vknjižba nujne poti
Sodišče lahko na predlog vpiše tudi del trase nujne poti, ki poteka po parceli nasprotnega udeleženca, če je predlagani vpis opisan v skladu s sklepom o določitvi zasilne poti.
ZPP člen 168. ZST-1 člen 11. ZBPP člen 23, 23-3. ZSV člen 26.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – družinski člani
Pri presoji, ali bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj ali njegovi družinski člani, je mogoče upoštevati le osebe, do katerih ima predlagatelj preživninsko obveznost in ne vseh oseb, ki jih morebiti preživlja.
ZTLR člen 20. SPZ člen 39. OZ člen 190. ZPP člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-14.
nepravična pridobitev – pridobitev lastninske pravice – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Trditev tožnice, da je poravnala tudi del kupnine, ki bi jo moral plačati prvi toženec, ne opravičuje njenega zahtevka po izstavitvi zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo pri prvo toženčevem deležu vknjižila solastninska pravica v njeno korist.
Tožnica ni dokazovala, da je poravnala kupnino namesto prvega toženca, zato je njen zahtevek po plačilu neutemeljen.