Tožnik za škodo, ki je toženi stranki nastala s tatvino blaga, ki mu je bilo v zvezi z njegovim delom zaupano, ni odgovoren, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo – blago je zaklenil v službeno vozilo, ki je bilo ponoči parkirano v zaklenjeni garaži.
delniška družba (d. d.) - sklep skupščine - sklep o posebni reviziji - neveljavnost sklepa skupščine
Sprejetje sklepa o posebni reviziji, kar tako počez – brez določene opredelitve predmeta revizije v smeri posameznih poslov vodenja in brez kakršnegakoli zatrjevanja nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta – je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 318. člena ZGD-1. Z drugimi besedami: skupščina lahko ponovno odloči o isti stvari (razveljavi ali spremeni svoj prvotni sklep), vendar predvsem tedaj, če so podani razlogi za neveljavnost prej sprejetega sklepa, ne pa kar tako počez, mimo teh razlogov. Tega pravnega stališča pa po mnenju pritožbenega sodišča ne gre razumeti v absolutnem pomenu, ampak predvsem kot načelno stališče, od katerega je zaradi razumnih razlogov mogoče odstopiti.
stranski intervenient – intervencijski učinek – obvestilo o pravdi
Predlog stranke, da v pravdo stopi intervenient, ima naravo obvestila o pravdi po 204. členu ZPP. O utemeljenosti predloga sodišče ne odloča, ga ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjen. Po prejemu obvestila se intervenient odloči, ali je za vstop v pravdo zainteresiran. Pravna oseba, ki je bila obveščena o konkretnem sporu, je presodila, da za intervencijo nima pravnega interesa in se zato na obvestilo sodišča prve stopnje ni odzvala. Tožena stranka ji sodelovanja v postopku ne more naložiti, svoje interese pa je zavarovala z obvestilom o pravdi, saj tako v morebitni prihodnji pravdi zaradi intervencijskega učinka ne bo dopusten ugovor zoper dejanske in pravne zaključke v tej sodbi.
Dogovarjanje o znižanju plač, ki je potekalo pri toženi stranki, nima pravnih posledic za zaposlenega. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila s tožnico, ni bila spremenjena, je tožnica upravičena do neznižanega zneska plače po tej pogodbi o zaposlitvi.
duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Odločitev sodišča o zadržanju udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom je pravilna, pri čemer je ta poseg v pravice udeleženca omejen le na tisto časovno obdobje, ki je po mnenju izvedenca nujno potrebno zaradi terapevtskega zdravljenja.
V konkretni zadevi gre za plačilo stroškov stečajnega postopka, torej za obveznost stečajnega dolžnika, ki je nastala po začetku postopka (člen 354 in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti pa velja, da se ne plačujejo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Tožena stranka je kot imetnik stavbe objektivno odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ko mu je na roko s fasade stavbe padla plošča, in to ne glede na dejstvo, da se je tožnik v trenutku nesreče nahajal ob avtu, ki je bil parkiran na nedovoljenem mestu. Takšno ravnanje bi namreč tožena stranka morala pričakovati, saj so tudi drugi kurirji parkirali na istem mestu, nesreči pa bi se lahko izognila ali da bi bolje pritrdila plošče na fasado ali da bi preprečila parkiranje ob stavbi – na primer s postavitvijo zabojev ali palic. Le v tem primeru bi ravnala dovolj skrbno. Parkiranje na mestu, ki za to ni predvideno, namreč nikakor ni primerljivo z dolžnostjo imetnika stavbe, da zavaruje mimoidoče pred padajočimi predmeti.
Ob ugotovljenih okoliščinah, da so obstajale številne napake (dvigovanje parketa, vlaženje notranjih sten itd.), da toženka kljub neizmernem prizadevanju tožnice, da odpravi napake, nerazumljivo dolgo obdobje 21 mesecev ni odpravila napak v stanovanju, medtem ko se je sanacija (ko se je toženka končno lotila dela) dejansko izvedla v manj kot mesecu dni, toženki ni mogoče očitati, da je ravnala v nasprotju z bremenom zmanjševanja škode toženke. Ob takšnem dejanskem stanju toženka ni bila dolžna zmanjševati škodo tako, da bi morala razvrednoteno stanovanje oddati v najem za nižjo najemnino.
ZPP člen 5, 154, 154/1, 155, 182, 182/3, 182/4, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 190, 190/3.
tožba – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Pravdo je izgubila tožena stranka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Ta je nadomestil primarnega, ki je bil zavrnjen. Kljub temu je sodba za tožečo stranko ugodilna, kar pomeni, da je po 1. odst. 154. člena ZPP v pravdi uspela. Zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasu
Neuporaba varnostnega pasu je eden od dejavnikov, ki so vplivali na obseg škode, ki je nastala oškodovancu. Ni pa take vrste dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodljivim dejstvom in posledico. Neuporaba varnostnega pasu s strani oškodovanca nikakor ni vplivala na sam potek prometne nesreče, do katere bi na povsem enak način in v enakem obsegu prišlo tudi, če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu je vplivala zgolj na obseg poškodb oškodovanca in v tem kontekstu je treba uporabiti določbe OZ, ki se nanašajo na prispevek oškodovanca k nastanku škode oziroma določbe o deljeni odgovornosti. Takšno je tudi enotno stališče sodne prakse, ki v podobnih primerih neuporabo varnostnega pasu brez izjeme opredeljuje kot prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prispevek tožnika k nastanku škode, zato ker se ni privezal z varnostnim pasom, 30 %, odgovornost tožene stranke pa 70 %.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056870
ZPP člen 7. ZZZDR člen 59. ZIZ člen 59.
nedopustnost izvršbe – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – razpravno načelo – trditvena podlaga – vezanost na trditveno podlago
Ob tem, ko tožena stranka ne izpodbija ugotovitve o solastninskem deležu tožnice do 1/2 in je sodišče mimo trditvene podlage ugotavljalo solidarno odgovornost tožnice za dolg, je materialnopravno napačno zavrnilo zahtevek za nedopustnost izvršbe.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – soglasje volj – ponudba – vabilo k ponudbi – katalogi in oglasi – sprejem ponudbe – razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – modro varčevanje – pogodba o modrem varčevanju
Promocijska brošura banke, v kateri so natisnjeni pogoji varčevanja in primeroma naveden izračun ob predpostavki zviševanja obrestnih mer, ni ponudba v smislu 32. člena ZOR.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004482
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - ustavitev postopka - razumen dvom
Obdolženi je že na poziv policije kot odgovorna oseba pravne osebe posredoval podatek, da je kritičnega dne vozilo uporabljal državljan Hrvaške N. K., vključno s podatki o datumu izdaje in številki vozniškega dovoljenja ter navedbo upravnega organa, ki je vozniško dovoljenje izdal, vendar je predlagateljica postopka s pavšalno, z ničimer izkazano navedbo, da preko uradnih evidenc policije ni mogoče ugotoviti, da bi se omenjena oseba že kdaj zadrževala na območju Republike Slovenije, brez nadaljnjega preverjanja navedb obdolženega menila, da posredovani podatek ni verodostojen in zoper obdolženega vložila obdolžilni predlog z navedbo, da so s primerjavo fotografije iz potnega lista obdolženca s povečano fotografijo prekrška ugotovili „da gre na obeh fotografijah za osebo, ki ima podobne obrazne poteze“. Takšnim navedbam v obdolžilnem predlogu je sodišče prve stopnje nekritično sledilo in v utemeljitev sodbe navedlo, da je s primerjanjem povečane fotografije izmerjenega vozila, na kateri je dobro videti obrazne poteze voznika in povečane fotografije obdolženca iz njegovega potnega lista zaključilo, da je na njih ista oseba, na podlagi tega pa, da obdolžencu ni uspelo dokazati, da on očitanega prekrška ni storil. Višje sodišče, nasprotno od stališča sodišča prve stopnje, na podlagi pregleda dokaznega gradiva-fotografij, ki jih je pregledalo sodišče prve stopnje, ugotavlja, da le-te ne dajejo zanesljive podlage, da je oseba, ki je v času prekrška vozila osebni avtomobil, obdolženi. Močno povečana črno-bela fotografija vozila, s katerim je bil prekršek storjen, na kateri so vidne le poteze leve strani obraza voznika, namreč za kaj več, kot za sklepanje, da je voznik v vozilu moški, ne daje podlage. Obdolžencu pa je bila prekršena pravica do izvajanja dokazov v svojo korist s tem, ko obdolženčeve navedbe, kdo je prekršek storil, sodišče prve stopnje ni preverilo, čeprav je očitno, da ne gre za pravno nepomemben dokaz pač pa za dokaz s katerim bi se obdolženi lahko razbremenil odgovornosti, če bi se izkazal za resničnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0020901
OZ člen 163, 171, 171/1, 187, 395, 619. ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 456, 458, 458/1. 1 VSC sodba Cp 413/2004 z dne 19.5.2005.
odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe – čiščenje snega in posipavanje na parkirnem prostoru trgovskega centra – podjemna pogodba - poledenelo vozišče – soprispevek – trditvena podlaga - pričakovanost poledice – označba spolzkega vozišča – odgovornost več oseb za isto škodo – opravljanje poslov splošnega pomena – dovoljenost vseh pritožbenih razlogov, kljub sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo uveljavljala izključno krivdo voznika avtomobila, zato je sodišče prve stopnje temelj odškodninske odgovornosti utemeljeno preizkusilo tudi z vidika morebitne soodgovornosti samega voznika za nastanek škode.
OZ člen 186. ZPP člen 195, 196, 277, 318, 318/1, 318/1-4.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – sosporniki – navadni sosporniki – enotni sosporniki – učinki dejanja ali opustitve enega sospornika – zamudna sodba
Zahtevek za solidarno plačilo vsebuje tudi zahtevek za plačilo posameznih zneskov od posameznih tožencev (vendar največ do skupne vsote postavljenega tožbenega zahtevka).
Pravdna dejanja posameznega navadnega sospornika ne koristijo in ne škodijo drugim sospornikom.
ZOR člen 154, 195, 195/2, 369, 372, 372/1, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/3. OZ člen 324, 324/2. ZPP člen 8, 8/1, 254, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
povzročitev škode - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - vzročna zveza - teorije o vzročni zvezi - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija ratio legis - teorija o retrospektivni analizi vzročnosti - teorija o prospektivni analizi vzročnosti - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - tuja pomoč - zamudne obresti - čista in nečista denarna terjatev - sukcesivna terjatev - izvedenec - dokazna ocena - zastaranje - metodološki napotek - splošno znana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna in izvensodna poravnava - res transacta - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pritožbena obravnava - pravica do pritožbe
Jasen namen določbe 2. odstavka 195. člena ZOR je, da se oškodovancu nadomesti škoda s plačilom denarne rente, če je oškodovanec zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubil zaslužek, do česar pa ne bi prišlo, če ne bi bilo škodnega dogodka (teorija ratio legis).
V primeru sukcesivnega vtoževanja odškodnine veljajo naslednja pravila zastaranja: velja zastaralni – subjektivni triletni oz. petletni objektivni rok, vendar pa se za vsako naslednjo terjatev z vložitvijo tožbe za predhodno pretrga zastaranje in začne teči šele, ko je spor ali končan ali pa kako drugače poravnan.
Sodišče druge stopnje se v vseh delih, ko je razveljavilo prvostopno sodbo, ni odločilo za možnost, da opravi pritožbeno obravnavo, ker je ocenilo, da bi kršilo ustavno pravico do pritožbe, saj je bilo treba prvostopno sodbo razveljaviti glede več delov zahtevka oziroma več zahtevkov, pri čemer gre za samostojne dejansko-pravne sklope, ki terjajo novo in drugačno dejansko in materialno pravno presojo.
Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.
sklep o dedovanju – vrednost zapuščine – določitev vrednosti zapuščine
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo 2. odst. 214. člena ZD, ne sodi določitev vrednosti zapuščine. To zakon ureja zgolj pri računanju nujnega in razpoložljivega dela in pri popisu ter ocenitvi zapuščine, ki pa nista obvezni dejanji. Če sodišče vrednost zapuščine ugotavlja zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni na podlagi proste presoje ob uporabi kriterijev iz 25. člena ZST.
nepopolna vloga – nezadostno število izvodov vloge
Tožba, ki ni vložena v zadostnem številu izvodov, ni nepopolna vloga v smislu 1. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče je zato dolžno tudi stranko, ki je tožbo vložila po odvetniku, pozvati, da to pomanjkljivost v določenem roku odpravi.