plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Ker tožnik je tožnik vabili prejel prepozno, da bi se v roku treh delovnih dni lahko pripravil na zagovor, ker se prvo vabilo nanaša na drugačne kršitve, kot so bile navedene v odpovedi, in ker drugo vabilo obrazložitve razloga za odpoved ne vsebuje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – ničnost
Kljub temu da določa nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule nižje od tretjine povprečne mesečne plače delavca, konkurenčna klavzula ni nična, saj ni v nasprotju z v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljavnim ZDR/90, ker vsebuje časovno razumno omejitev zaposlitve pri konkurenčnem podjetju in ker ureja pravico tožnice do odškodnine oziroma nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, tako da ustreza načelom pravne in socialne države.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka bi morala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati v roku šestih mesecev od nastanka razloga za odpoved – od tedaj, ko je sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je delo na tožnikovem delovnem mestu postalo nepotrebno. Sprememba akta o sistemizaciji, s katerim je na tem delovnem mestu zmanjšala število izvajalcev, predstavlja le formalno odločitev, ki ni nujni pogoj za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ki ne more podaljšati roka za odpoved.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – doječa delavka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožnica pravočasno, to je po prejemu obvestila o nameravani odpovedi, vložila pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, v kateri je navedla, da še vedno doji otroka, o dojenju pa je predložila tudi zdravniško potrdilo.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1, 62/2.
sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Dolžnik je izpodbijal celotno terjatev iz verodostojne listine in predlagal zaslišanje strank, ter priložil številne listine za izpodbijanje terjatve, zaradi česar je njegov ugovor obrazložen.
Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada – kolektivna pogodba
Ker je tožena stranka opravljala dejavnost, za katero po standardni klasifikaciji dejavnosti velja Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je tožeča stranka upravičena do jubilejne nagrade, se ne more sklicevati na določbe Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilo stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki velja le za tiste delodajalce, za katere ni sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti in ki izplačila jubilejne nagrade ne predvidevajo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – odsotnost z dela
Kljub temu da v času podaje odpovedi veljavni ZDR ni določal števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je neupravičena odsotnost tožnika, ki je trajala več kot mesec dni, tako huda, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
ZPP člen 7, 205, 208, 285, 337. ZD člen 142. ZOR člen 219.
relativna kršitev pravil postopka - materialno procesno vodstvo - vpliv na odločitev sodišča - nadaljevanje postopka z dediči stranke - uveljavljanje ugovora omejene odgovornosti za zapustnikove dolgove v pritožbi - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri relativnih kršitvah ne zadošča, da se zatrjuje obstoj kršitve, ampak tudi, kako naj bi očitana kršitev vplivala na (izpodbijano) sodbo. Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna dolžnost sodišča iz materialnega procesnega vodstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo dejansko stanje na podlagi dejstev, ki jih je zatrjevala v svojo obrambo tožena stranka. Ker tem tožeča stranka ni nasprotovala, so postale nesporne.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V primeru, ko tožeča stranka poda nejasne tožbene navedbe, sodišče prve stopnje pa pred odločitvijo o zadevi z njo ne razčisti, na kakšni dejanski podlagi uveljavlja vtoževani znesek, sodba, ki jo izda, ne vsebuje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je obremenjena s kršitvijo določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora skladno z zakonskimi določbami, saj mu je vabilo na zagovor poslala le en dan pred predvidenim dnem zagovora, tako da bi ga prejel šele na dan zagovora ali kasneje.
Tožnik za škodo, ki je toženi stranki nastala s tatvino blaga, ki mu je bilo v zvezi z njegovim delom zaupano, ni odgovoren, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo – blago je zaklenil v službeno vozilo, ki je bilo ponoči parkirano v zaklenjeni garaži.
V konkretni zadevi gre za plačilo stroškov stečajnega postopka, torej za obveznost stečajnega dolžnika, ki je nastala po začetku postopka (člen 354 in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti pa velja, da se ne plačujejo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
stranski intervenient – intervencijski učinek – obvestilo o pravdi
Predlog stranke, da v pravdo stopi intervenient, ima naravo obvestila o pravdi po 204. členu ZPP. O utemeljenosti predloga sodišče ne odloča, ga ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjen. Po prejemu obvestila se intervenient odloči, ali je za vstop v pravdo zainteresiran. Pravna oseba, ki je bila obveščena o konkretnem sporu, je presodila, da za intervencijo nima pravnega interesa in se zato na obvestilo sodišča prve stopnje ni odzvala. Tožena stranka ji sodelovanja v postopku ne more naložiti, svoje interese pa je zavarovala z obvestilom o pravdi, saj tako v morebitni prihodnji pravdi zaradi intervencijskega učinka ne bo dopusten ugovor zoper dejanske in pravne zaključke v tej sodbi.
klavzula o pravnomočnosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti se lahko nanaša le na pravilnost klavzule o pravnomočnosti, s tem pa se zadeva lahko vrne le v stanje neposredno pred klavzulo o pravnomočnosti – stanje po izdaji zamudne sodbe. Pri presoji utemeljenosti klavzule o pravnomočnosti se ugotavlja le, če je bila vročitev zamudne sodbe opravljena pravilno, ni pa relevantno, kako je sodišče prve stopnje vročalo tožbo oziroma nasprotno tožbo. Ker je bila v konkretnem primeru zamudna sodba vročena neupravičeni osebi (pooblaščencu, ki ni predložil diplome in dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu), ni mogel začeti rok za vložitev pravnega sredstva niti paricijski rok, pa tudi pravnomočnost zamudne sodbe ni mogla nastopiti.
ZDR člen 109, 110, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je zakonita, ker je tožena stranka tožnici plače za tri mesece izplačala z zamudo. Pri tem ni bistveno, za koliko dni je izplačilo plač zamudilo, in tudi ne, da je bila plača kasneje izplačana
Tožena stranka je imela v času, ko je tožnica vložila ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki je bil izdan na podlagi izjave tožnice in v katerem se je sklicevala na napako volje oziroma na neprištevnost, možnost to preveriti. Ker tega ni storila, je s svojim ravnanjem povzročila nezakonito prenehanje delovnega razmerja, kar je bilo tudi ugotovljeno s sodno odločbo. Na tej podlagi je tožnici dolžna izplačati pogodbeno kazen.