Tožnik za škodo, ki je toženi stranki nastala s tatvino blaga, ki mu je bilo v zvezi z njegovim delom zaupano, ni odgovoren, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo – blago je zaklenil v službeno vozilo, ki je bilo ponoči parkirano v zaklenjeni garaži.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je utemeljen, ker v času sklenitve (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bilo zakonitih razlogov za sklenitev, saj obseg tožnikovega dela ni bil le začasno povečan, prav tako njegovo delo ni bilo potrebno le za čas uvajanja novih programov, nove tehnologije ali drugih tehnoloških izboljšav v delovnem procesu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – doječa delavka
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožnica pravočasno, to je po prejemu obvestila o nameravani odpovedi, vložila pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, v kateri je navedla, da še vedno doji otroka, o dojenju pa je predložila tudi zdravniško potrdilo.
konkurenčna klavzula – nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule – ničnost
Kljub temu da določa nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule nižje od tretjine povprečne mesečne plače delavca, konkurenčna klavzula ni nična, saj ni v nasprotju z v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljavnim ZDR/90, ker vsebuje časovno razumno omejitev zaposlitve pri konkurenčnem podjetju in ker ureja pravico tožnice do odškodnine oziroma nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, tako da ustreza načelom pravne in socialne države.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Ker tožnik je tožnik vabili prejel prepozno, da bi se v roku treh delovnih dni lahko pripravil na zagovor, ker se prvo vabilo nanaša na drugačne kršitve, kot so bile navedene v odpovedi, in ker drugo vabilo obrazložitve razloga za odpoved ne vsebuje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
plača – nadomestilo plače – čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – dejansko opravljeno delo
Ker je tožnici v spornem obdobju nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu pripadalo (in se izplačevalo) na podlagi določb ZPIZ, ni upravičena do razlike med nadomestilom plače po odločbi ZPIZ, ki ga je prejemala, in 100-odstotnim nadomestilom plače po 7. odst. 137. čl. ZDR. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je del spornega obdobja dve uri dnevno opravljala delo čistilke, saj zaradi tega ni izgubila pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za dejansko opravljeno delo ji je tožena stranka tudi izplačala plačo, kot bi ji šla po pogodbi o zaposlitvi.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41.
plačilo za delo – evidenca opravljenih ur dela
Ker tožena stranka ni vodila evidence števila opravljenih ur dela za posameznega delavca (kar ne more iti v škodo tožniku), je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, katerega izpovedba je bila potrjena z izpovedbo prič, ter mu prisodilo plačilo za vse neplačane opravljene ure dela, pri nadurah skupaj z dodatkom.
delniška družba (d. d.) - sklep skupščine - sklep o posebni reviziji - neveljavnost sklepa skupščine
Sprejetje sklepa o posebni reviziji, kar tako počez – brez določene opredelitve predmeta revizije v smeri posameznih poslov vodenja in brez kakršnegakoli zatrjevanja nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta – je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 318. člena ZGD-1. Z drugimi besedami: skupščina lahko ponovno odloči o isti stvari (razveljavi ali spremeni svoj prvotni sklep), vendar predvsem tedaj, če so podani razlogi za neveljavnost prej sprejetega sklepa, ne pa kar tako počez, mimo teh razlogov. Tega pravnega stališča pa po mnenju pritožbenega sodišča ne gre razumeti v absolutnem pomenu, ampak predvsem kot načelno stališče, od katerega je zaradi razumnih razlogov mogoče odstopiti.
ZDR člen 109, 110, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda s plačilom
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je zakonita, ker je tožena stranka tožnici plače za tri mesece izplačala z zamudo. Pri tem ni bistveno, za koliko dni je izplačilo plač zamudilo, in tudi ne, da je bila plača kasneje izplačana
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora skladno z zakonskimi določbami, saj mu je vabilo na zagovor poslala le en dan pred predvidenim dnem zagovora, tako da bi ga prejel šele na dan zagovora ali kasneje.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo dejansko stanje na podlagi dejstev, ki jih je zatrjevala v svojo obrambo tožena stranka. Ker tem tožeča stranka ni nasprotovala, so postale nesporne.
ZPP člen 7, 205, 208, 285, 337. ZD člen 142. ZOR člen 219.
relativna kršitev pravil postopka - materialno procesno vodstvo - vpliv na odločitev sodišča - nadaljevanje postopka z dediči stranke - uveljavljanje ugovora omejene odgovornosti za zapustnikove dolgove v pritožbi - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri relativnih kršitvah ne zadošča, da se zatrjuje obstoj kršitve, ampak tudi, kako naj bi očitana kršitev vplivala na (izpodbijano) sodbo. Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna dolžnost sodišča iz materialnega procesnega vodstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko, iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost imetnika stavbe
Tožena stranka je kot imetnik stavbe objektivno odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ko mu je na roko s fasade stavbe padla plošča, in to ne glede na dejstvo, da se je tožnik v trenutku nesreče nahajal ob avtu, ki je bil parkiran na nedovoljenem mestu. Takšno ravnanje bi namreč tožena stranka morala pričakovati, saj so tudi drugi kurirji parkirali na istem mestu, nesreči pa bi se lahko izognila ali da bi bolje pritrdila plošče na fasado ali da bi preprečila parkiranje ob stavbi – na primer s postavitvijo zabojev ali palic. Le v tem primeru bi ravnala dovolj skrbno. Parkiranje na mestu, ki za to ni predvideno, namreč nikakor ni primerljivo z dolžnostjo imetnika stavbe, da zavaruje mimoidoče pred padajočimi predmeti.
klavzula o pravnomočnosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti se lahko nanaša le na pravilnost klavzule o pravnomočnosti, s tem pa se zadeva lahko vrne le v stanje neposredno pred klavzulo o pravnomočnosti – stanje po izdaji zamudne sodbe. Pri presoji utemeljenosti klavzule o pravnomočnosti se ugotavlja le, če je bila vročitev zamudne sodbe opravljena pravilno, ni pa relevantno, kako je sodišče prve stopnje vročalo tožbo oziroma nasprotno tožbo. Ker je bila v konkretnem primeru zamudna sodba vročena neupravičeni osebi (pooblaščencu, ki ni predložil diplome in dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu), ni mogel začeti rok za vložitev pravnega sredstva niti paricijski rok, pa tudi pravnomočnost zamudne sodbe ni mogla nastopiti.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/1, 62/2.
sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Dolžnik je izpodbijal celotno terjatev iz verodostojne listine in predlagal zaslišanje strank, ter priložil številne listine za izpodbijanje terjatve, zaradi česar je njegov ugovor obrazložen.
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela ob padcu po poledenelih tleh, tožena stranka ne odgovarja objektivno. Dejstvo je, da poledenela tla v zimskem času niso varna in tudi hoja po njih ni varna, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana in neobičajna, pri čemer sklicevanje na hitenje pri delu in časovno stisko ne more biti okoliščina, ki bi bila relevantna za presojo. Objektivna odškodninska odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbi ni mogoče imeti vselej pod nadzorom in jih obvladovati ter da kljub zadostni skrbi ni mogoče preprečiti nastanka praviloma znatne škode. V tem smislu poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko je temperatura pod lediščem, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila neobičajna. Poleg tega so bili zaposleni opomnjeni, da je potrebno posipati tla s soljo, tako da bi tožnica glede na vse okoliščine primera morala pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka bi morala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati v roku šestih mesecev od nastanka razloga za odpoved – od tedaj, ko je sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je delo na tožnikovem delovnem mestu postalo nepotrebno. Sprememba akta o sistemizaciji, s katerim je na tem delovnem mestu zmanjšala število izvajalcev, predstavlja le formalno odločitev, ki ni nujni pogoj za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ki ne more podaljšati roka za odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – odsotnost z dela
Kljub temu da v času podaje odpovedi veljavni ZDR ni določal števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, je neupravičena odsotnost tožnika, ki je trajala več kot mesec dni, tako huda, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V primeru, ko tožeča stranka poda nejasne tožbene navedbe, sodišče prve stopnje pa pred odločitvijo o zadevi z njo ne razčisti, na kakšni dejanski podlagi uveljavlja vtoževani znesek, sodba, ki jo izda, ne vsebuje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je obremenjena s kršitvijo določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.