ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Nezavarovan kanalizacijski jašek sicer sam po sebi ni nevarna stvar, vendar je delo na gradbišču, kjer se nahajajo nezavarovani jaški, delo, pri katerem obstaja večja nevarnost za nastanek škode od običajne. To velja še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je tožnik na gradbišču hodil vzvratno, da je lahko pri vožnji usmerjal voznika tovornjaka, ki je nameraval peljati vzvratno mimo jaškov. Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob tem utrpel, odgovarja objektivno.
Tožena stranka je za nastalo škodo tudi krivdno odgovorna, ker dela na gradbišču ni organizirala tako, da bi bilo varno za delavce. Nezavarovane jaške bi morala ustrezno zaščititi oziroma bi morala organizirati delovni proces, tako da do nesreč, ki bi bile povezane z nezavarovanimi jaški, ne bi prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom za odpoved
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je bila tožena stranka seznanjena o vseh relevantnih okoliščinah očitane zlorabe bolniškega staleža, to je, ko je prejela poročilo detektiva, ki vsebuje ugotovitve glede bivanja tožnice v tujini, in fotografije, na katerih je tožnico prepoznala. Fotografije predstavljajo ugotovitev ključnega dejstva, da se je tožnica dejansko v določenem časovnem obdobju nahajala izven kraja bivališča in tako ni upoštevala navodil lečeče zdravnice, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje
Ne gre za protipravno vznemirjanje lastnika, če upravičenec uporablja sporno traso poti za dostop do poslovnih prostorov, tožnik pa zahteva prepoved dostopa do parkiranih prostorov na drugi strani poti, ki jih upravičenec uporablja za svoje delavce.
priposestvovanje stvarne služnosti – pogodba o ustanovitvi služnosti – dobra vera
Tožnici, ki je izvrševala služnost hoje in vožnje na podlagi pogodbe, v kateri je bila dogovorjena služnost, ni mogoče očitati slabe vere zgolj zato, ker ta ni bila vpisana v zemljiški knjigi.
sodba na podlagi stanja spisa – pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa – dovolj pojasnjeno dejansko stanje – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote
Tožeča stranka je zaradi neudeležbe tožene stranke na naroku predlagala odločitev na podlagi stanja spisa. V sodbi na podlagi stanja spisa po toženi stranki zatrjevano odločilno dejstvo ni ostalo neraziskano. Sodišče ga je ugotavljalo z zaslišanjem tožnikov, predlog tožene stranke za zaslišanje prič, zaradi realizacije katerega bi bilo treba glavno obravnavo preložiti, pa je zavrnilo.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – tujec – delovno dovoljenje
Ker je tožniku (sicer naknadno) Zavod RS za zaposlovanje izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od dne, ko mu je prenehalo veljati prej veljavno delovno dovoljenje, je odpadla ovira za nadaljevanje delovnega razmerja za nedoločen čas in s tem razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki sicer preneha veljati z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – obrazložitev odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je vsebovala vse formalne sestavine, določene z ZDR, in ni nezakonita, ker tožena stranka ni obširneje obrazložila razlogov, zakaj tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela.
ZGD-1 člen 183, 183/2, 332, 332/1, 332/3, 394. ZZavar člen 46.
izpodbijanje sklepov skupščine – sprememba statuta – pravni interes članov družbe na izpodbijanje sklepov skupščine
V primeru, če bi se sklep o spremembi statuta izkazal za ničnega, predlagatelja pa bi morala na podlagi ničnega sklepa oziroma ničnih določb statuta karkoli plačati družbi, bi bila ta upravičena s tožbo uveljavljati vrnitev neopravičeno pridobljenega. Njuna pravna korist, da do take situacije ne pride, je torej očitna.
zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve – vrsta terjatve - izvršilni naslov
Upnik (RS, DURS) je v postopku na prvi stopnji trdil, da njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče je odločilo, kot da bi šlo za terjatev iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP in odločilo, da mora upnik prerekano terjatev uveljaviti v posebnem postopku, pri tem pa ni navedlo razlogov o tem, zakaj je štelo, da njegova terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – strah – stopnja in dolžina trajanja strahu
Tožnica vtožuje denarno odškodnino zaradi strahu, ki ga je pretrpela zaradi telesnega in psihičnega nasilja toženca v času njune štiriletne zveze. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da stopnja strahu in njegovo trajanje opravičujeta prisojo denarne odškodnine.
padec na ledu – status nepremičnine - javna površina – odgovornost upravnika
Za odgovornost tožene stranke (upravnika) je pomemben status nepremičnine, kjer je tožnica padla. V kolikor je šlo pri sporni nepremičnini za javno površino, je bila na podlagi 26. člena ZVO, ki je veljal v času škodnega dogodka, dolžna za čiščenje teh površin v okviru obvezne javne službe poskrbeti občina in ne lastniki stanovanj oziroma upravniki večstanovanjskih objektov.
S pravnomočnostjo sklepa o razdružitvi skupnega premoženja, po katerem je bilo stanovanje dodeljeno v last in posest enemu zakoncu, ki je bil dolžan drugemu zakoncu izplačati vrednost njegovega deleža, postane prvi izključni lastnik stanovanja. Ker drugi zakonec od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage, je dolžan plačati uporabnino po 198. členu OZ.
Dokazno breme, da so bili prejemki iz delovnega razmerja plačani, je na delodajalcu, torej toženi stranki. Ker ni dokazala resničnosti navedbe, da je v tožnikovem primeru plačila opravila gotovinsko (na roko), je tožbeni zahtevek za plačilo plače utemeljen.
pisna oporoka pred pričami – priče pri oporoki – neveljavna oporoka – neveljavna razpolaganja v oporoki – napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Če oporoko kot priča podpiše oseba, ki ne more biti priča, njenega podpisa ni mogoče upoštevati. Tako pomanjkljiva pisna oporoka pred pričami ni veljavna. Ne gre zgolj za neveljavno razpolaganje v oporoki.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – predlagatelj – pravniški državni izpit
Ker predlagatelj obnove postopka v predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam, ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, se predlog za obnovo postopka zavrže.
ZJC člen 5, 5/1, 6, 8, 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja člen 5, 7, 7/2, 12, 14, 15, 23, 26. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 2, 9.
padec motorista zaradi kamenja na cesti – redno vzdrževanje cest – profesionalna skrbnost vzdrževalca ceste
Dolžnost omogočanja varnega odvijanja prometa ni absolutna ter je ni mogoče razlagati tako, da so vzdrževalci cest dolžni odstraniti vse možne ovire, ki bi utegnile ogroziti varnost prometa, ampak je to njihovo obveznost treba presojati upoštevaje tudi pomen ceste za povezovanje prometa v prostoru (ceste se prav zaradi funkcije, ki jo imajo za prometno povezovanje v določenem prostoru razvrščajo v različne kategorije – 2. člen Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, predmetna cesta pa je bila kategorizirana kot regionalna cesta III. reda – 9. člen Uredbe), prav tako pa tudi upoštevaje gospodarnost vzdrževanja ceste.
Za zadržanje zaupanega in za tožnico izročenega mu denarja toženec ni imel nobenega pravnega temelja: ne dovoljenja naročiteljice ne tožnice. Zato z njim ne more pobotati svoje iz drugega razmerja izvirajoče terjatve do tožnice.
OZ člen 179, 182, 352, 352/1, 352/2, 353, 943. ZPP člen 313, 313/1, 313/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – neuporaba varnostnega pasu - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka v predmetnem postopku odškodninski zahtevek uveljavlja nasproti zavarovalnici, pri kateri je povzročitelj nezgode imel zavarovano svojo odgovornost, tak odškodninski zahtevek pa ni odvisen od dejstva, ali je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, saj je zavarovalnica tožeči stranki kot tretji osebi udeleženi v prometni nezgodi odškodnino dolžna plačati v vsakem primeru, pri čemer ta njena obveznost izhaja iz pogodbenega razmerja s povzročiteljem škode. V zvezi s temeljem tožbenega zahtevka je bil predmetni pravdni postopek potreben zgolj zaradi ugotavljanja soprispevka tožeče stranke k nastanku škodnega dogodka. Zastaranje odškodninske obveznosti zavarovalnice je zato sodišče prve stopnje pravilno presojalo ob uporabi zastaralnega roka, ki je za zastaranje odškodninskih terjatev določen v prvem in drugem odstavku 352. člena OZ (triletni subjektivni in petletni objektivni zastaralni rok).
Natančna obravnava dopolnitve izvedenskega mnenja vodi k zaključku, da bi tožeča stranka, pripeta z varnostnim pasom, v škodnem dogodku utrpela še hujše poškodbe, takšne, zaradi katerih je lahko v nevarnosti tudi človeško življenje, saj ob prevračanju vozila varnosti pas ne bi v celoti preprečil nihanja telesa navzgor, kjer bi zaradi udarca v streho z veliko verjetnostjo nastale že zgoraj opisane poškodbe. Ob tem, ko sta dopolnitev izvedenskega mnenja sprejeli obe pravdni stranki, je potrebno kot pravilne sprejeti prvostopenjske zaključke, da neuporaba varnostnega pasu ni prispevala k obsegu poškodb tožeče stranke, zaradi česar dodatna sokrivda tožeče stranke za nastanek škodnega dogodka ne more biti podana.
Ker sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe toženi stranki ni določilo roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom v zvezi z drugim odstavkom 313. člena ZPP.