kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba – stranka – podpisnik – pogajanja – pogajalska skupina
Stranko kolektivne pogodbe na strani delavcev tvorijo trije sindikati, samo eden izmed njih ni stranka kolektivne pogodbe, ampak le podpisnik. Stranka, ki jo predstavljajo trije sindikati, bi tudi morala določiti pogajalsko skupino. Ker je pogajalsko skupino določil le eden izmed podpisnikov, je bila pravica preostalih podpisnikov do sodelovanja v pogajalski skupini kršena.
ZJU člen 194, 195, 195/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 30.a.
javni uslužbenec - vojak - razporeditev - napredovanje - količnik za izračun osnovne plače - višji upravni delavec
Tožnika - poklicnega pripadnika Slovenske vojske, ki je razporejen v nazivu tretje stopnje, je treba šteti za višjega upravnega delavca. Zaradi tega ob razporeditvi na drugo formacijsko dolžnost ne more obdržati že doseženih napredovanj.
Tožniki v konkretnem sporu od delodajalca zahtevajo plačilo prispevka za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tako da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
V sporu delovno sodišče ne more določati delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, ampak le preizkuša, ali ima delavec, ki dela na določenem delovnem mestu, pravico do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, in ali je posledično delodajalec zanj dolžan plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ker v konkretnem sporu pogoji za priznanje te pravice niso izpolnjeni, saj delovno mesto tožnikov (poklicni gasilec v industrijski enoti) ni delovno mesto, za katero je delodajalec dolžan plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto – plača
Ker tožnica ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni prišlo in tožena stranka ni imela podlage za razporeditev na drugo delovno mesto in za znižanje plače. Do razlike v plači med prejeto plačo in plačo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi je tožnica upravičena.
odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Čeprav predstavlja delo z viličarjem delo s povečano nevarnostjo, prvotožena stranka ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker do škodnega dogodka ni prišlo zaradi delovanja viličarja, ampak zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je v trenutku, ko je ugotovil, da se ena izmed bal prevrača, v nasprotju s pravili varne vožnje sestopil z viličarja, da bi balo ujel.
Prvotožena stranka od delavcev ni zahtevala niti jih ni opozarjala, da bi se bale med prevozom privezale, da bi bil tovor stabilen in da med prevozom ne bi prišlo do padca, delavcem pa tudi ni dala pisnih navodil in sicer ni predpisala, katere dimenzije blaga se nalagajo v boks palete in katere je treba ob nalaganju na ravne palete povezati s folijo. Z opisanimi opustitvami ni zagotavljala varnega dela, zaradi česar za škodo, ki jo je tožnik utrpel, krivdno odgovarja.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-3, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – opis del in nalog
Ob izkazanem zakonsko določenem razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas niso podani razlogi za transformacijo pogodbe o zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas zgolj zato, ker tožena stranka ni navedla (kratkega) opisa del in nalog, ki jih je tožnica opravljala.
ZDR člen 7, 109, 109/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 24.
odpravnina – kolektivna pogodba
Tožnica je upravičena do odpravnine po Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki je višja od odpravnine po ZDR, kljub temu, da se stranke kolektivne pogodbe niso posebej dogovorile za uporabo določb o višjih zneskih odpravnine tudi po uveljavitvi ZDR. Ob uveljavitvi ZDR, ki dopušča, da se s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše od zakonskih, veljavne kolektivne pogodbe niso bile razveljavljene.
denarna terjatev iz delovnega razmerja – samostojni podjetnik – stečaj
Tožnica ni upravičena do plačila terjatev, ki izvirajo iz delovnega razmerja, torej iz poslovnega razmerja z toženo stranko, ki so nastale v obdobju pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko kot samostojno podjetnico, ker za takšne obveznosti tožena stranka ne odgovarja kot fizična oseba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Očitane kršitve – neprimeren odnos tožnice do nadrejene delavke, konkretno grožnja, da bo ostala brez dela, ki je ni mogoče šteti za resno – niso takšne narave, da dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu čistilke, zaradi česar redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZPP člen 98, 98/5, 277, 277/2, 318. ZPP-D člen 17, 17/1, 62, 73.
odgovor na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - pravni pouk - pooblastilo odvetnika - zamudna sodba
Na vlogi „odgovor na tožbo“ zapisano besedilo „pooblastilo priloženo“ ni pravnorelevantno, ker je to očitno napačna navedba, saj pooblastilo dejansko ni bilo priloženo, kar potrjujejo vsebina dohodnega žiga na vlogi in priloge.
Obvezno vsebino pravnega pouka toženi stranki za odgovor na tožbo določa 277. čl. ZPP, za odvetnika se upravičeno domneva, da pozna osnovna pravila postopka, da mora pri prvem pravdnem dejanju, opravljenem za stranko, predložiti pooblastilo za zastopanje. Če odgovoru na tožbo, ki ga je vložil odvetnik, ni priloženo pooblastilo, sodišče izda zamudno sodbo (ob obstoju pogojev iz 318. čl. ZPP).
organizacijsko navodilo – sprememba delovnega časa – sprememba pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – zahteva za odpravo kršitev
Organizacijsko navodilo je sicer – kar se tiče odreditve dela v drugi pisarni – poslovna odločitev delodajalca, ki je sodišče ne more presojati. Ker pa je tožena stranka v konkretnem primeru z organizacijskim navodilom spremenila tudi delovni čas tožnice ter tako posegla v njene pravice oziroma je enostransko spremenila določila pogodbe o zaposlitvi na način, ki ni z zakonom predviden, je tožnica odpravo kršitve pravilno zahtevala najprej z zahtevo pri delodajalcu in nato s tožbo pred sodiščem.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval, ko je kot delavec prvotožene stranke opravljal remontna dela pri drugotoženi stranki. Za škodo sta odgovorni obe: prvotožena in drugotožena stranka. Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) je odgovorna krivdno, ker ni poskrbela za ustrezen nadzor nad uporabo varnostnih sredstev, in objektivno, ker se je tožnik poškodoval pri delu na višini. Drugotožena stranka (izvajalec del) pa je odgovorna, ker je remontna dela opravljala preko svojih delavcev, ki so tožniku odrejali posamezna opravila.
stvarna pristojnost – prispevki za obvezno dodatno zavarovanje
Če delavec zahteva od delodajalca plačilo prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje in ne uveljavlja sodnega varstva zoper odločitve in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, za katerega je na podlagi točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
Izrazi, ki jih je tožnik uporabil v pritožbi, so žaljivi, žaljivo je ocenil delo in osebnost sodnice, ki je sodila na prvi stopnji, ter je zanikal ugled sodišča v celoti. Ker njegova negativna in podcenjujoča ocena predstavlja žalitev po objektivnih in po subjektivnih merilih, je pritožbeno sodišče tožnika kaznovalo za denarno kaznijo.
Ker odpravnina, dogovorjena s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja, predstavlja prejemek iz delovnega razmerja (in ne korporacijskopravnega upravičenja), je tožena stranka od bruto zneska odpravnine utemeljeno odvedla akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – rok za podajo odpovedi
Odpovedni razlog ni nastal že v trenutku, ko je tožena stranka spoznala, da potrebuje reorganizacijo, ampak šele ko je do reorganizacije prišlo, torej ko je bilo delovno mesto tožnice ukinjeno. Tega dne je začel teči šestmesečni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.