ZJU člen 194, 195, 195/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 30.a.
javni uslužbenec - vojak - razporeditev - napredovanje - količnik za izračun osnovne plače - višji upravni delavec
Tožnika - poklicnega pripadnika Slovenske vojske, ki je razporejen v nazivu tretje stopnje, je treba šteti za višjega upravnega delavca. Zaradi tega ob razporeditvi na drugo formacijsko dolžnost ne more obdržati že doseženih napredovanj.
stvarna pristojnost – prispevki za obvezno dodatno zavarovanje
Če delavec zahteva od delodajalca plačilo prispevkov za obvezno dodatno zavarovanje in ne uveljavlja sodnega varstva zoper odločitve in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, za katerega je na podlagi točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
organizacijsko navodilo – sprememba delovnega časa – sprememba pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – zahteva za odpravo kršitev
Organizacijsko navodilo je sicer – kar se tiče odreditve dela v drugi pisarni – poslovna odločitev delodajalca, ki je sodišče ne more presojati. Ker pa je tožena stranka v konkretnem primeru z organizacijskim navodilom spremenila tudi delovni čas tožnice ter tako posegla v njene pravice oziroma je enostransko spremenila določila pogodbe o zaposlitvi na način, ki ni z zakonom predviden, je tožnica odpravo kršitve pravilno zahtevala najprej z zahtevo pri delodajalcu in nato s tožbo pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – rok za podajo odpovedi
Odpovedni razlog ni nastal že v trenutku, ko je tožena stranka spoznala, da potrebuje reorganizacijo, ampak šele ko je do reorganizacije prišlo, torej ko je bilo delovno mesto tožnice ukinjeno. Tega dne je začel teči šestmesečni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi lahko sestoji iz dveh listin, ki ločeno vsebujeta izjavo vsake stranke pogodbe, vendar morata biti takšni izjavi vsebinsko skladni. Ker v presojani zadevi nista bili, ni bil sklenjen sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ampak je izjavo tožnika treba šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca.
odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Čeprav predstavlja delo z viličarjem delo s povečano nevarnostjo, prvotožena stranka ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker do škodnega dogodka ni prišlo zaradi delovanja viličarja, ampak zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki je v trenutku, ko je ugotovil, da se ena izmed bal prevrača, v nasprotju s pravili varne vožnje sestopil z viličarja, da bi balo ujel.
Prvotožena stranka od delavcev ni zahtevala niti jih ni opozarjala, da bi se bale med prevozom privezale, da bi bil tovor stabilen in da med prevozom ne bi prišlo do padca, delavcem pa tudi ni dala pisnih navodil in sicer ni predpisala, katere dimenzije blaga se nalagajo v boks palete in katere je treba ob nalaganju na ravne palete povezati s folijo. Z opisanimi opustitvami ni zagotavljala varnega dela, zaradi česar za škodo, ki jo je tožnik utrpel, krivdno odgovarja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Očitane kršitve – neprimeren odnos tožnice do nadrejene delavke, konkretno grožnja, da bo ostala brez dela, ki je ni mogoče šteti za resno – niso takšne narave, da dejansko onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu čistilke, zaradi česar redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZPP člen 98, 98/5, 277, 277/2, 318. ZPP-D člen 17, 17/1, 62, 73.
odgovor na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - pravni pouk - pooblastilo odvetnika - zamudna sodba
Na vlogi „odgovor na tožbo“ zapisano besedilo „pooblastilo priloženo“ ni pravnorelevantno, ker je to očitno napačna navedba, saj pooblastilo dejansko ni bilo priloženo, kar potrjujejo vsebina dohodnega žiga na vlogi in priloge.
Obvezno vsebino pravnega pouka toženi stranki za odgovor na tožbo določa 277. čl. ZPP, za odvetnika se upravičeno domneva, da pozna osnovna pravila postopka, da mora pri prvem pravdnem dejanju, opravljenem za stranko, predložiti pooblastilo za zastopanje. Če odgovoru na tožbo, ki ga je vložil odvetnik, ni priloženo pooblastilo, sodišče izda zamudno sodbo (ob obstoju pogojev iz 318. čl. ZPP).
kolektivni delovni spor – priznanje reprezentativnosti sindikata v organizaciji
Dejstvo, da so člani predlagatelja ne le delavci nasprotnega udeleženca, ki se ukvarja z dejavnostjo gostinstva in turizma, ampak tudi delavcu druge družbe, ki se ukvarja s trgovino, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se predlagatelju prizna reprezentativnost sindikata v organizaciji pri nasprotnem udeležencu, saj za to izpolnjuje vse taksativno določene pogoje iz 6. člena ZRSin.
Ker odpravnina, dogovorjena s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja, predstavlja prejemek iz delovnega razmerja (in ne korporacijskopravnega upravičenja), je tožena stranka od bruto zneska odpravnine utemeljeno odvedla akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-3, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – opis del in nalog
Ob izkazanem zakonsko določenem razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas niso podani razlogi za transformacijo pogodbe o zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas zgolj zato, ker tožena stranka ni navedla (kratkega) opisa del in nalog, ki jih je tožnica opravljala.
ZDR člen 7, 109, 109/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 24.
odpravnina – kolektivna pogodba
Tožnica je upravičena do odpravnine po Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki je višja od odpravnine po ZDR, kljub temu, da se stranke kolektivne pogodbe niso posebej dogovorile za uporabo določb o višjih zneskih odpravnine tudi po uveljavitvi ZDR. Ob uveljavitvi ZDR, ki dopušča, da se s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše od zakonskih, veljavne kolektivne pogodbe niso bile razveljavljene.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto – plača
Ker tožnica ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ni prišlo in tožena stranka ni imela podlage za razporeditev na drugo delovno mesto in za znižanje plače. Do razlike v plači med prejeto plačo in plačo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi je tožnica upravičena.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba – stranka – podpisnik – pogajanja – pogajalska skupina
Stranko kolektivne pogodbe na strani delavcev tvorijo trije sindikati, samo eden izmed njih ni stranka kolektivne pogodbe, ampak le podpisnik. Stranka, ki jo predstavljajo trije sindikati, bi tudi morala določiti pogajalsko skupino. Ker je pogajalsko skupino določil le eden izmed podpisnikov, je bila pravica preostalih podpisnikov do sodelovanja v pogajalski skupini kršena.
ZPIZ-1 člen 68, 71, 71/1, 91, 93, 159, 163, 163/2.
invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – pogoji za priznanje – izplačevanje
Pravica do premestitve na drugo delovno mesto se ne more sočasno kumulirati s pravico do dela s krajšim delovnim časom, kar pomeni, da je treba tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ob ugotovitvi, da je zmožen za delo v svojem poklicu v skrajšanem delovnem času, priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega skupaj s pravico do delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval, ko je kot delavec prvotožene stranke opravljal remontna dela pri drugotoženi stranki. Za škodo sta odgovorni obe: prvotožena in drugotožena stranka. Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) je odgovorna krivdno, ker ni poskrbela za ustrezen nadzor nad uporabo varnostnih sredstev, in objektivno, ker se je tožnik poškodoval pri delu na višini. Drugotožena stranka (izvajalec del) pa je odgovorna, ker je remontna dela opravljala preko svojih delavcev, ki so tožniku odrejali posamezna opravila.
Tožniki v konkretnem sporu od delodajalca zahtevajo plačilo prispevka za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tako da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
V sporu delovno sodišče ne more določati delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, ampak le preizkuša, ali ima delavec, ki dela na določenem delovnem mestu, pravico do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, in ali je posledično delodajalec zanj dolžan plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ker v konkretnem sporu pogoji za priznanje te pravice niso izpolnjeni, saj delovno mesto tožnikov (poklicni gasilec v industrijski enoti) ni delovno mesto, za katero je delodajalec dolžan plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, tožbeni zahtevek ni utemeljen.