vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – začasno zemljiškoknjižno dovolilo – vzpostavitev etažne lastnine
Neutemeljeni so pritožbene navedbe, da je pritožnik kupcu izdal začasno zemljiškoknjižno dovolilo, saj to ne izhaja iz vsebine zemljiškoknjižnih dovolil. Zemljiškoknjižno sodišče presoja utemeljenost predloga zgolj na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, predložene listine predlagatelja pa so ustrezale vsem pogojem, ki jih ZZK-1 zahteva za vpis lastninske pravice.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – spor o pravici do nujnega deleža
O vprašanju, ali je pritožnik (kot brat zapustnika) nujni dedič, bi sodišče lahko odločalo samo le v primeru, da bi bila dejstva, od katerih je odvisna ta pravica, med dedičema nesporna.
Trditev o delni ničnosti pogodbe o preužitku pomeni spor o obsegu zapuščinskega premoženja, saj bi to premoženje, če bi pritožnik s takšno tožbo v pravdi uspel, bilo predmet dedovanja. Tega vprašanja glede na določbo 212. čl. ZD zapuščinsko sodišče ne more reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali pravno vprašanje.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo glede na osebo
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma če sodna odločba ali odločba drugega organa, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – presoja sodišča
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila celotno službo vzdrževanja, v kateri je bil zaposlen tožnik. Kljub temu, da pred ukinitvijo službe vzdrževanja ni pripravila ekonomsko – finančne analize niti opravila stroškovne primerjave opravljanja storitev vzdrževanja s strani zunanjih izvajalcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita. Sodišče v delovnem sporu namreč nima pooblastil za ocenjevanje racionalnosti reorganizacije poslovanja, ampak le ugotavlja, ali je bila odpoved podana skladno z zakonom.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odplačno razpolaganje – neodplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – razlaga pogodb – navidezna pogodba
Presoja, ali je dolžnik v škodo upnikov razpolagal odplačno ali neodplačno, je odvisna od dejanske vrednosti predmeta razpolaganja v času sklepanja pravnega posla, ne pa od vsebine določil tega posla. Pri tej presoji lahko upnik dokazuje, da gre za navidezno prodajno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo.
predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba priče
Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.
Na odločitev o vrnitvi ali odvzemu v kazenskem postopku zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku – ali je bil predmet uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali je s kaznivim dejanjem nastal... - zato gre za materijo, ki je v neposredni zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je urejena v kazenskih procesnih in materialnih predpisih ter predmet obravnave v kazenskem in ne civilnem postopku.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožnika sta v spornem obdobju prilagajala način svojega življenja zaradi prekomernih imisij v domačem življenjskem okolju (zaradi preseženih običajnih mej hrupa), vendar pa od njiju ni bilo mogoče pričakovati, da bosta za zmanjšanje nastanka škode (četrti odstavek 133. člena OZ) popolnoma spremenila način svojega življenja. Tožnika sta si prizadevala za zmanjšanje nastanka škode, ki jima je nastala na področju duševnega funkcioniranja, slednje pa je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo pri odmeri odškodnine.
zamudna sodba – izostanek s prvega naroka – izostanek s poravnalnega naroka – nepristop na prvi narok
Posledice nepristopa na prvi narok v obliki zamudne sodbe lahko nastopijo le, če tožena stranka ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavno, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pa tedaj, kadar je stranka na poravnalni narok pristopila, ni pa je bilo na prvi narok za glavno obravnavno.
ustanovitev stvarne služnosti s pogodbo - vpis v zemljiško knjigo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Vpis je bil predlagan na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti iz leta 1994, ko sta bili lastnici služečega zemljišča V. K. in S. B., vsaka do 1/2. Od izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v letu 1994 pa do vložitve obravnavanega zemljiškoknjižnega predloga v letu 2006 je prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, saj je sedaj do celote lastnica nepremičnine S. B.. Njena izjava v pogodbi iz leta 1994, ki jo je podala skupaj s tedanjo solastnico V. K., je bila dana glede na tedanje lastninsko stanje služečega zemljišča, ki pa se je do leta 2006, ko je predlagatelj B. K. predlagal vpis služnosti, spremenilo, zaradi česar prejšnje zemljiškoknjižno dovolilo ni več ustrezno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Tožnik ni storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, saj po pozivu tožene stranke ni neupravičeno izostal z dela. Izostanek z dela ni bil neupravičen, tožnik se je na poziv nazaj na delo, ki je bil podan po pravnomočnosti sodbe o nezakonitem predhodnem prenehanju delovnega razmerja, odzval in se oglasil pri toženi stranki. Seznanil jo je, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu ter da ima trimesečni odpovedni rok. Od njega ni bilo mogoče zahtevati, da takoj samovoljno brez odpovednega roka prekine pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem.
SPZ člen 75, 99. ZPP člen 353. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah člen 1, 1/1.
prekomerne imisije toplote in svetlobe - odstranitev zasteklenih površin - krajevno običajne meje imisij
Ugotovitev izvedenca, da celo svetel fasadni omet, s katerim so običajno obdane stanovanjske hiše v naseljih, kot je naselje v ... (slednje je ugotovitev sodišča prve stopnje), odbije več energije, ki jo je prejel v obliki sončnega sevanja, kot steklo, nedvomno dokazuje, da odboj sončne svetlobe od spornih steklenih površin ne presega krajevno običajne meje in zato ne predstavlja prepovedane imisije v smislu 75. člena SPZ.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih člen 41, 42, 48.
nagrada za izvedensko delo
Prvi odstavek 48. člena Pravilnika sicer vsebuje določbo, da lahko izvedenec oziroma cenilec po opravljenem študiju spisa predlaga sodišču zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti dela že plačani znesek v obliki predujma ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade, vendar to določilo ni obligatorno. Izvedenec namreč, v kolikor oceni, da založeni znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade, lahko predlaga sodišču zvišanje založenega predujma, zato dejstvo, ker v obravnavanem primeru izvedenec tega ni storil, ne more imeti za posledico, da se njegova nagrada in stroški izplačajo le iz založenega predujma. Po 41. členu Pravilnika samo materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške, medtem ko se po 42. členu Pravilnika za izračun nagrade za izvedensko in cenilsko delo uporablja točkovna tarifa, določena s tem Pravilnikom.
V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu samo v korist enega, če je bilo stanovanje (čeprav po ugodnejši ceni kot bi znašala polna tržna cena) kupljeno v času trajanja zakonske zveze z denarjem, ki sta ga z delom pridobili obe pravdni stranki. Zgolj samega prenosa pravice do ugodnejšega nakupa stanovanja, glede katerega pogoje predpisuje zakon (117. člen SZ), pa ni mogoče šteti kot darilo. Brez soglasja in dogovora zakoncev namreč po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti sprememba deležev na premoženju, ki sodi v skupno premoženje, ni več mogoča.
ZOR člen 389, 389/2, 390, 390/1. OZ člen 1060. ZPP člen 318, 318/1.
pretrganje zastaranja - zavrženje prve tožbe in vložitev nove v treh mesecih - nesklepčnost tožbe
Po določilu prvega odstavka 390. člena ZOR je zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, le v primeru, če je bila tožba zoper dolžnika zavržena zaradi nepristojnosti sodišča, ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče stvari same, pa vloži upnik novo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen odpovedni razlog – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Le pavšalno zatrjevanje kršitev in citiranje določil, v katerih so določene sankcije, ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Slednja ni zakonita, ker tožniku konkretne kršitve, ki so predmet odpovedi, niso bile dokazane, ampak je tožena stranka navajala le posplošene očitke, da tožnik glede na svoj položaj oziroma zadolžitve kot vodstveni delavec odgovarja za ravnanja podrejenih, ne da bi pri tem opredelila, kje, kdaj in v zvezi s katerimi osebami je prišlo do kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Kadar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni dokazan utemeljen razlog oziroma ker očitane kršitve niso dokazane, ni mogoče utemeljevati nemožnosti nadaljevanja delovnega razloga v zvezi z možnostjo sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z okoliščinami, ki se tičejo očitanih kršitev oziroma z izgubo zaupanja do delavca, ki naj bi bila povezana z očitanimi (nedokazanimi) kršitvami.
Tožnik je upravičen do odškodnine, ki je bila za primer nekrivdne razrešitve določena s pogodbo o zaposlitvi, ker tožena stranka ni dokazala, da je bil krivdno razrešen. Tožena stranka tega niti ni zatrjevala, zatrjevala je le, da je bil tožnik razrešen zaradi napredovanja (po lastni volji). Ker takšna razrešitev ni predvidena kot razlog, zaradi katerega do odškodnine ne bi bil upravičen, je tožbeni zahtevek utemeljen.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – odreditev dela
Tožniku so nadrejeni delavci odrejali delo v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi preko polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadur. Kljub izostanku izrecne odredbe nadurnega dela, je glede na opisane okoliščine treba šteti, da je bilo nadurno delo odrejeno in je tožnik upravičen do plačila za takšno delo.