izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odplačno razpolaganje – neodplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – razlaga pogodb – navidezna pogodba
Presoja, ali je dolžnik v škodo upnikov razpolagal odplačno ali neodplačno, je odvisna od dejanske vrednosti predmeta razpolaganja v času sklepanja pravnega posla, ne pa od vsebine določil tega posla. Pri tej presoji lahko upnik dokazuje, da gre za navidezno prodajno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači je utemeljen, saj tožena stranka tožnikove plače ni usklajevala tako, kot je določeno v tarifni prilogi aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa, da je enako kot izhodiščne plače usklajujejo plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih.
Pri odpravnini se upošteva celotna delovna doba tožnice pri toženi stranki, čeprav ji je v vmesnem času zaradi uvedbe stečajnega postopka, ki se je končal s potrjeno prisilno poravnavo, delovno razmerje prenehalo. Ker tedaj odpravnine ni prejela, ni nobene ovire za upoštevanje celotne delovne dobe kljub prekinitvi.
OZ člen 179, 180, 181, 182. ZOR člen 200, 201, 202, 203.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva – osebnostna pravica – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do sojenja v razumnem roku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva nista osebnostni pravici, za varstvo katerih je v 200. čl. ZOR in 179. čl. OZ predvidena odškodnina v denarju. Fizična oseba, ki zatrjuje kršitev teh pravic, do odškodnine za nepremoženjsko škodo ni upravičena, ker zatrjevane škode ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik škod, za katere OZ in ZOR predvidevata odškodnino v denarju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število presežnih delavcev
Pri toženi stranki je šlo za večje število presežnih delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR, ker je v obdobju treh mesecev od trenutka, ko je tožena stranka izvedela, da ne bo več opravljala čiščenja prostorov v določenem objektu, do podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, prenehala potreba po delu več kot dvajset delavcev. V to številko je treba šteti tako delavce, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot delavce, ki so sami podali odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so se zaposlili v družbi, ki je s strani tožene stranke prevzela čiščenje prostorov v tem objektu.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na popravo tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu
Kadar je življenjski primer v tožbi sicer opisan popolno, vendar iz njega ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti ni mogoče odpraviti, zato se tožbe ne vrača v popravo (4. odst. 318. čl. ZPP).
OZ člen 131, 179. Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja člen 1. ZJC člen 13.
premoženjska škoda – uničenje koles - nedopustno ravnanje – zasebno parkirišče – prometni znaki – neoznačena ovira – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Med strankama ni sporno, da je bilo parkirišče opremljeno z nekaterimi prometni znaki, s katerimi so opremljene javne ceste. Če bi tožena stranka ravnala kot skrben gospodar, bi celotno parkirišče označila s prometnimi znaki, ki bi omogočili varen uvoz in izvoz s parkirišča, ne glede na pravilnik oz. kršitev le-tega.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – zamudna sodba
Skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 4. 2001 in 21. 6. 2001 bi tožnik po izdaji zamudne sodbe lahko zahteval vrnitev stroškov le v 15-dnevnem roku od vročitve zamudne sodbe. Ker je povrnitev stroškov zahteval po izteku tega roka, se zahteva zavrže kot prepozna.
Iz navedb v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za plačilo terjatev iz delovnega razmerja, ker tožnica ni navedla, da je sodno varstvo uveljavljata v tridesetdnevnem roku od prenehanja obstoja delovnega razmerja, zaradi česar niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Z izdajo takšne sodbe je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Tožena stranka je v teku postopka izpolnila zahtevek, tožeča stranka pa tožbo nemudoma umaknila. Za tak primer ZPP ne predvideva povrnitve pravdnih stroškov tožene stranke.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – objektivni in subjektivni element zmanjšanja življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda – povrnitev bodoče škode
Zgolj manjša omejena gibljivost ledvene hrbtenice, če ni hkrati izkazana omejitev pri življenjskih aktivnostih, ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Da gre za pravno priznano škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora biti podana poleg objektivnega elementa škode, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti, tudi subjektivni, to so duševne bolečine zaradi tega zmanjšanja. Če tega ni, potem kljub obstoju objektivnega elementa, ne gre za pravno priznano škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je naklepoma huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem da kot voznik avtobusa v nasprotju z navodili za pobiranje voznine potnici ni izdal pravilne vozovnice oziroma ji je izdal vozovnico, ki je bila predhodno prodana drugemu potniku.
ZPP člen 154, 165, 165/1, 358, 358-5. ZZZDR člen 132.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – samovoljna opustitev dela - odrek statusu kulturnega delavca in umetnika – korist otroka
Tožnik niti ne trdi, da ne bi bil sposoben za delo, ki ga je opravljal ob prvi določitvi preživnine, opustil ga je samovoljno in zato niso podani pogoji za znižanje preživnine iz 132. člena ZZZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z zagovorom tožnice, saj se je tožena stranka šele tedaj seznanila z vsemi razlogi, ki so odpoved utemeljevali. Na zagovoru je tožnico izprašala glede vsake izmed očitanih kršitev, tožnica pa je za vsako podala natančna pojasnila, ki presegajo ugotovitve iz zapisnika kontrolnega pregleda.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožnica je kljub temu, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odklonila ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, upravičena do odpravnine, ker se je ponudba nove pogodbe o zaposlitvi nanašala na neustrezno zaposlitev.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota
Odločilnemu dejstvu, ki ga je razkril dokazni postopek, pritožnik pred sodiščem prve stopnje ni nasprotoval, zato tega tudi v pritožbi ne more storiti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – domneva vzročnosti – poklicna bolezen
Toženi stranki je uspelo dokazati, da med nevarno dejavnostjo, s katero se je ukvarjala, in nastalo škodo ni vzročne zveze, s čimer se je razbremenila svoje odgovornosti.
ODZ paragraf 1460, 1477, 1500. ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 45, 45/2. ZPP člen 7, 7/2, 339, 339/2, 339/2-8.
navajanje dejstev in dokazov - nezatrjevana dejstva - trditveno in dokazno breme - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost
Sodišče prve stopnje, ki je na nezatrjevana dejstva oprlo sodbo, je tožencem odvzelo pravico do obravnavanja v postopku, ker nista mogla pričakovati, da bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo na drugi, nezatrjevani podlagi. Ob pravilni uporabi pravnega pravila paragrafa 1500 ODZ oziroma sedaj 2. odstavka 44. člena SPZ bi moralo sodišče prve stopnje, ker tožnik ni trdil, da so bili toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so lastninsko pravico pridobili na podlagi kupoprodajne pogodbe, nedobroverni, tožbeni zahtevek zavrniti.
Tožencu je bila tožba vročena osebno na pravilnem naslovu. To, da je bila na vročilnici ob pravilnem naslovu zapisana napačna hišna številka, na pravilnost vročitve ni vplivalo.
Narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli posega v lastninsko pravico, še posebej takšnega, ki kaže na prilaščanje kakšne pravice na lastnikovi stvari. Tak poseg je tudi hoja po sredini tožnikove nepremičnine.