načelo dispozitivnosti postopka – odločanje o vpisih po uradni dolžnosti – zaznambe – zaznamba razlastitvenega postopka – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca
Vknjižba lastninske pravice na podlagi odločbe o razlastitvi se opravi uradoma.
331. člen ZPP določa, da mora pisni odpravek sklepa vsebovati uvod in izrek, obrazložitev pa le, če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o takih predlogih.
ZZK-1 za dovolitev zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
vročanje pisanj – sprememba naslova – izredna pravna sredstva – obnova postopka – opustitev vročitve
Od trenutka, ko je tožba toženi stranki vročena, mora ta sama skrbeti, da sodišču pravočasno sporoči spremembe naslova in si s tem zagotovi vročitev pisanj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število presežnih delavcev
Pri toženi stranki je šlo za večje število presežnih delavcev v smislu določbe 96. člena ZDR, ker je v obdobju treh mesecev od trenutka, ko je tožena stranka izvedela, da ne bo več opravljala čiščenja prostorov v določenem objektu, do podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, prenehala potreba po delu več kot dvajset delavcev. V to številko je treba šteti tako delavce, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot delavce, ki so sami podali odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so se zaposlili v družbi, ki je s strani tožene stranke prevzela čiščenje prostorov v tem objektu.
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – začasno zemljiškoknjižno dovolilo – vzpostavitev etažne lastnine
Neutemeljeni so pritožbene navedbe, da je pritožnik kupcu izdal začasno zemljiškoknjižno dovolilo, saj to ne izhaja iz vsebine zemljiškoknjižnih dovolil. Zemljiškoknjižno sodišče presoja utemeljenost predloga zgolj na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, predložene listine predlagatelja pa so ustrezale vsem pogojem, ki jih ZZK-1 zahteva za vpis lastninske pravice.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – spor o pravici do nujnega deleža
O vprašanju, ali je pritožnik (kot brat zapustnika) nujni dedič, bi sodišče lahko odločalo samo le v primeru, da bi bila dejstva, od katerih je odvisna ta pravica, med dedičema nesporna.
Trditev o delni ničnosti pogodbe o preužitku pomeni spor o obsegu zapuščinskega premoženja, saj bi to premoženje, če bi pritožnik s takšno tožbo v pravdi uspel, bilo predmet dedovanja. Tega vprašanja glede na določbo 212. čl. ZD zapuščinsko sodišče ne more reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali pravno vprašanje.
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači je utemeljen, saj tožena stranka tožnikove plače ni usklajevala tako, kot je določeno v tarifni prilogi aneksa h kolektivni pogodbi, ki določa, da je enako kot izhodiščne plače usklajujejo plače delavcev, ki so višje od izhodiščnih.
Pri odpravnini se upošteva celotna delovna doba tožnice pri toženi stranki, čeprav ji je v vmesnem času zaradi uvedbe stečajnega postopka, ki se je končal s potrjeno prisilno poravnavo, delovno razmerje prenehalo. Ker tedaj odpravnine ni prejela, ni nobene ovire za upoštevanje celotne delovne dobe kljub prekinitvi.
Tožniku je tožena stranka po vrnitvi na delo ponudila opravljanje dela na delovnem mestu voznika, ki je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, in mu izplačevala plačo za delovno mesto voznika, čeprav je delo opravljal v skladišču in delavnici. Iz tega razloga je prejemal le osnovno plačo z dodatki, ki niso bili vezani na opravljanje dela voznika, do plačila stimulacije, do katere so vozniki upravičeni za opravljene vožnje, pa ni upravičen, saj voženj v spornem obdobju ni opravljal.
navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbene novote – ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je toženec podal šele v pritožbi. Takšen ugovor pa je mogoče (praviloma) uveljavljati le v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa le ob pogoju iz 1. odstavka 337. člena ZPP. Ker toženec v pritožbi ni prav z ničemer pojasnil, zakaj ugovora (za popoln dejanski stan zastaranja je nujno tudi toženčevo procesno ugovarjanje zastaranja) ni mogel brez svoje krivde podati že v postopku prve stopnje, pritožbeno sodišče tega ugovora ni obravnavalo.
Tožencu je bila tožba vročena osebno na pravilnem naslovu. To, da je bila na vročilnici ob pravilnem naslovu zapisana napačna hišna številka, na pravilnost vročitve ni vplivalo.
Narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli posega v lastninsko pravico, še posebej takšnega, ki kaže na prilaščanje kakšne pravice na lastnikovi stvari. Tak poseg je tudi hoja po sredini tožnikove nepremičnine.
Na odločitev o vrnitvi ali odvzemu v kazenskem postopku zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku – ali je bil predmet uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali je s kaznivim dejanjem nastal... - zato gre za materijo, ki je v neposredni zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je urejena v kazenskih procesnih in materialnih predpisih ter predmet obravnave v kazenskem in ne civilnem postopku.
predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba priče
Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.
odmera odškodnine - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Pravilno je opozorilo, da bi lahko šlo zgolj za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, do odškodnine iz tega naslova pa bi bila tožnica po stališču sodne prakse upravičena le, če bi bilo močnejše intenzivnosti in trajalo daljši čas ali če bi to opravičevale posebne okoliščine. Teh okoliščin pa ni niti zatrjevala, tudi v pritožbi ne. Samo navedba, da je narava njenega dela takšna, da je moč pričakovati, da bo imela dodatne bolečine, ne zadostuje.
Če se tožnica ni mogla udeležiti naroka za glavno obravnavo, na katerem naj bi bila zaslišana, bi lahko sodišču poslala opravičilo za izostanek in prošnjo za preložitev naroka. Če stranka tega ne stori, sodišče prve stopnje ni dolžno izvesti dokaza z njenim zaslišanjem.
zamudna sodba – vročanje tožbe – pravilna vročitev tožbe v odgovor – vročitev pravni osebi
Vročitev gospodarski družbi je pravilno opravljena na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer ne le osebi, ki je pooblaščena za sprejem, pač pa tudi drugemu delavcu, ki se najde v pisarni ali na sedežu. Pri tem ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, pa tudi ne, da je v delovnem razmerju pri njem. Lahko ima le pogodbo o delu ali pa zanj opravlja dela le priložnostno. Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnemkoli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršenkoli posel.
Za pravilno vročitev pravni osebi ni treba, da vročilnico podpiše njen zakoniti zastopnik.
stvarna pristojnost – delovno razmerje – plačilo za delo
Pravica do plače je sicer pravica, ki izvira iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je pogoj za uveljavljanje te pravice ugotovitev, da je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstajalo (bodisi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi bodisi na podlagi domneve, da so bili podani elementi delovnega razmerja). Ker v konkretnem primeru tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve obstoja delovnega razmerja, ampak je vtoževal le plačilo za opravljeno delo, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zato ker tožena stranka svoje obveznosti, ki ji je bila opisno naložena s pravnomočno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ni izpolnila. Iz tega razloga je treba tudi spor o plačilu plače in regresa obravnavati kot spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.
ZIZ člen 30/5, 38. OT tar. št. 20, 20/1, 20/3, 27, 27/8.
izvršilni stroški – zastopanje na naroku – trije naroki za javno dražbo
Na prvem in drugem prodajnem naroku je sodišče le ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za narok in ugotovilo, da ni bila položena nobena varščina, prav tako pa tudi prisotna upnica v vodilni zadevi ni nastopila kot ponudnica. Zato je za vrednotenje zastopanja na prvem in drugem prodajnem naroku v konkretnem primeru treba uporabiti določbo osmega odstavka Tar. št. 27 OT v zvezi s tretjim odstavkom Tar. št. 20, torej za 50 % znižano nagrado iz Tar. št. 18 znižati za 25 %.