prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic - regulacijska začasna odredba - umik člankov s spletne strani - prepoved objave - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica javnosti do obveščenosti
Pri izdaji regulacijske začasne odredbe z umikom objavljenih člankov s strani spletnega časopisa in prepovedjo nadaljnje objave člankov, ki posegajo v zasebnost ali čast in dobro ime javne osebe, mora sodišče skrbno in celovito tehtati posledice, ki jih ima začasna odredba s posegom v svobodo izražanja tožene stranke. Ta mora pri uresničevanju svoje svobode izražanja in svobode tiska spoštovati ustavne pravice drugih in tudi kodeks novinarske etike, tožeča stranka pa mora kot državni funkcionar in javna oseba, ki se pogosto pojavlja v javnosti, računati, da bo njegova pravica do zasebnosti okrnjena. Pri tem je javnemu interesu podvržena tudi presoja morale takega funkcionarja in naloga medijev je, da o dvomu v poštenost in moralno integriteto takšne osebe poročajo, lahko tudi z uporabo polemizirajočih izrazov in provokativnih komentarjev, če le njihov namen ni žaljiv. Ni pa v interesu javnosti, da zve za podrobnosti iz osebnega življenja javne osebe, če te niso splošno pomembne za javno družbeno razpravo o zadevah v javnem interesu. Nakup potrošnih stvari za intimno rabo in spolna usmerjenost posameznika sta del njegovega intimnega življenja in v tem delu pravica do zasebnosti pretehta nad svobodo do izražanja in pravico javnosti do obveščenosti.
odškodninska odgovornost države – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – neutemeljeno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike
Kadar je bil oškodovanec v psihiatrični ustanovi pridržan nezakonito, ker je bil sklep o pridržanju kasneje razveljavljen, je za povrnitev škode zaradi okrnitve svobode potrebno uporabiti analogijo z določilom 542. člena ZKP. Ni namreč podlage, da bi bil oškodovanec, ki so mu bile kršene temeljne človekove pravice do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, v slabšem položaju od osebe, ki ji je bila z nezakonitim ravnanjem državnega organa odvzeta prostost.
Da bi bilo „sodelovanje“ pravdnih strank pri nastajanju scenarija filma mogoče šteti kot del pogajanj v smislu 30. člena ZOR, bi bilo treba, da bi se stranki pogajali tudi o pravnih vidikih njunega razmerja, torej o oblikovanju celotne vsebine njunih pravic in obveznosti v določenem pravnem poslu, katerega naj bi sklenili. Značilno za pogajanja pred sklenitvijo pogodbe v smislu 30. člena ZOR je tudi, da stranka ve, s kom kot pogodbeno stranko se pogaja in o kakšni pogodbi (vsebinsko gledano) se z njim pogaja.
izvršba na nepremičnine – uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - predkupni upravičenec - javna dražba - najboljši ponudnik
Čeprav iz besedila 182. člena ZIZ izrecno ne izhaja, da v primeru, ko najboljši ponudnik izkoristi pravico iz 4. odstavka 182. člena ZIZ, sodišče ponovno da možnost predkupnemu upravičencu, da izjavi, da nepremičnino kupuje pod enakimi (novimi) pogoji, je treba upoštevati, da je 182. člen ZIZ namenjen tako varstvu pravic predkupnega upravičenca kot doseganju namena prodaje dolžnikovega premoženja, to pa je čim višja cena zaradi čim ugodnejšega poplačila upnikov. Oboje pa se lahko doseže le tako, da se predkupnemu upravičencu v primeru, da najboljši ponudnik v primeru izenačitve ponudbe ponudi višjo ceno, omogoči ponovna izenačitev ugodnejše ponudbe po 1. odstavku 182. člena ZIZ, najboljšemu ponudniku pa nato ponovno uveljavljanje njegovih pravic.
pravica do zasebne lastnine - pravica zahtevati delitev nepremičnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – neprimeren čas za delitev – odlog za tri leta - civilna delitev stanovanja - način delitve
Ustavna pravica do zasebne lastnine ne vsebuje pravice prisilnega vztrajanja v lastninski skupnosti.
tekst :
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
O b r a z l o ž i t e v
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina – stanovanje št. 15 v 4. nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu T., B. B., s skupno površino stanovanja 57,97 m2, ki ni vpisano v zemljiški knjigi, in ki predstavlja skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca, na katerem sta njuna deleža enaka, razdeli civilno – s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička med udeleženca po enakih delih.
Zoper tak sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je stanovanje prazno, a le zato, ker se je najprej začasno iz njega izselil nasprotni udeleženec, ker je bilo življenje s predlagateljico nevzdržno, nato pa še njun sin, potem ko je predlagateljica pripeljala v stanovanje novega partnerja in je bil sinu nasilno onemogočen vstop v stanovanje. Ni res, da nihče ne želi živeti v spornem stanovanju, saj imata v njem stalno bivališče pritožnik in njegov sin M. R.. Pritožnik si je začasno uredil bivališče v V., sin pa sploh nima začasnega bivališča. Nasprotni udeleženec je pridobil skrbništvo nad sinom, ki je doživel hude travme in potrebuje psihiatrično pomoč, odvzeta mu je bila tudi poslovna sposobnost. Ker bo treba za sina poskrbeti, pritožnik meni, da bi ga bilo treba vključiti v postopek delitve skupnega premoženja.
Pritožnik pojasnjuje, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec soglaša s prodajo stanovanja, saj z njo ne soglaša. S takšno odločitvijo pa mu je kršena temeljna ustavna pravica do prostega razpolaganja s svojim premoženjem oziroma do zasebne lastnine.
Navaja, da je nelogično odločanje sodišča, ki ni šlo v smeri razdelitve premoženja na dva enakovredna dela, pač se je odločilo za prodajo stanovanja.
Pritožnik meni, da je treba kot predhodno vprašanje urediti vprašanje bivanja M. R.. Glede na opisano nasprotni udeleženec meni, da je njegov interes, da ne pride do prodaje stanovanja močnejši, še posebej zato, ker imata v tem stanovanju stalno prebivališče on in sin. Zato predlaga, da sodišče odloži delitev in prodajo stanovanja za dobo treh let. V tem obdobju bo bodisi poizkušal pridobiti denar za odkup preostale polovice stanovanja, bodisi kako drugače poizkušal urediti sinov stanovanjski problem.
Pritožba ni utemeljena.
Postopek v tej zadevi se je začel z vložitvijo predloga za delitev skupnega premoženja že 27. 8. 2002. Predlagateljica je predlagala civilno delitev in pojasnila, da v skupno premoženje sodi dvosobno stanovanje in da fizična delitev ni mogoča. S civilno delitvijo je v odgovoru na predlog z dne 13. 9. 2002 soglašal tudi nasprotni udeleženec.
Način delitve, h kateremu mora v skladu z 2. odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (1) stremeti sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti, je res fizična delitev. A dvosobno stanovanje, veliko le 57 m2, ni fizično deljivo. Stanovanje je namreč skupina prostorov, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom (4. člen Stanovanjskega zakona (2)). Stanovanje je fizično deljivo, če je mogoče iz doslej enega stanovanja narediti dve stanovanji – dve funkcionalni celoti, ki imata vsaka svoj samostojen vhod. Da bi bilo kaj takšnega v konkretnem primeru mogoče, pritožnik ne trdi (in ni trdil v postopku pred sodiščem prve stopnje). Ob tem, ko sta obe pravdni stranki že v začetku postopka soglašali s tem, da fizična delitev ni mogoča, pritožbeni trditvi, da je nelogično odločanje sodišča, ki ni šlo v smeri razdelitve stanovanja na dva enakovredna dela, ni mogoče pritrditi.
Pritožbene navedbe, da bi bilo treba v postopek delitve skupnega premoženja pritegniti skupnega sina udeležencev nepravdnega postopka, so neutemeljene. Udeleženci postopka za razdružitev skupnega premoženja so skupni lastniki premoženja. Dejstvo, da morajo starši za otroke poskrbeti, ne vpliva na status udeležencev postopka za razdružitev skupnega premoženja, saj pravni interes otrok zakoncev, katerih skupno premoženje se deli, s sodno odločbo ni prizadet. Dejanski interes za izid postopka za priznanje statusa udeleženca nepravdnega postopka ne zadošča (prim. 19. člen Zakona o nepravdnem postopku (3)).
Naše pravo prisilne lastninske skupnosti ne pozna. Solastnik ima neodtujljivo pravico do delitve, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne (1. odstavek 69. člena SPZ). Da bi bil predlog za delitev skupnega premoženja podan v neprimernem času, pritožnik ne trdi. Smiselno pa se sklicuje na določbo 3. odstavka 70. člena SPZ, po kateri lahko sodišče odloži delitev skupnega premoženja za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Nasprotni udeleženec interesa, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, sploh ne zatrjuje in ne izkazuje. Ob tem, ko v spornem stanovanju nihče od udeležencev postopka (pa tudi njun sin) že nekaj časa ne živi in ob tem, ko je bila delitev zaradi pritožnikovega neuspešnega uveljavljanja večjega deleža na skupnem premoženju odložena za skoraj šest let, pa je v interesu vseh, da se skupno premoženje razdruži.
Zmožnosti nasprotnega udeleženca za izplačilo predlagateljičinega deleža je sodišče prve stopnje skrbno in realno ocenilo na 3. strani izpodbijanega sklepa. Takšne ocene pritožnik ne izpodbija, ampak v pritožbi posplošeno navede, da bi v obdobju treh let morda poizkušal pridobiti denar za odkup preostale polovice stanovanja. Ob ocenjeni vrednosti stanovanja 87.570,00 EUR in mesečni pokojnini nasprotnega udeleženca 500,00 EUR, je možnost delitve stvari na način iz 5. odstavka 70. člena popolnoma nerealna, celo če bi sodišče delitev odložilo še za nadaljnja tri leta.
Izpodbijana odločitev tudi ne posega nedopustno v pritožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine in tudi ne v njen element – pravico razpolaganja. Lastninska pravica nasprotnega udeleženca je namreč prirejena lastninski pravici predlagateljice in ne sega na njen lastninski delež. Ustavna pravica do zasebne lastnine ne vsebuje pravice prisilnega vztrajanja v lastninski skupnosti.
Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 153. člena Zakona o pravdnem postopku(4) v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – subjektivne značilnosti oškodovanca
Res je sicer, da se bolečinski prag pri posameznikih razlikuje, vendar je v odškodninskem pravu izhodišče za odmero odškodnine povprečni oškodovanec, medtem ko se subjektivne značilnosti konkretnega oškodovanca, skladno z načelom individualizacije odškodnine, upoštevajo le v razumni meri. Morebitna preobčutljivost oškodovanca zato ne opravičuje višje odškodnine.
krajevna nepristojnost – odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti – odločanje o krajevni pristojnosti na ugovor
Okrajno sodišče v Krškem se ne bi smelo samo po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno in zadevo še pred vročitvijo tožbe toženki odstopiti Okrajnemu sodišču v Sevnici, ampak bi moralo tožbo vročiti toženki in šele v primeru, če bi toženka v odgovoru na tožbo ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Krškem, bi se lahko do razpisa glavne obravnave izreklo za nepristojno. Zato je Okrajno sodišče v Krškem še naprej pristojno za odločanje v tem sporu.
Na odločitev o vrnitvi ali odvzemu v kazenskem postopku zaseženih predmetov vplivajo dejstva, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku – ali je bil predmet uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje ali je s kaznivim dejanjem nastal... - zato gre za materijo, ki je v neposredni zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in je urejena v kazenskih procesnih in materialnih predpisih ter predmet obravnave v kazenskem in ne civilnem postopku.
predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba priče
Predlog za obnovo postopka, podan zaradi krive izpovedbe priče, ni utemeljen, ker tožnica ni zatrjevala, da bi bila katera od zaslišanih prič pravnomočno obsojena s kazensko sodbo, kakor tudi ne, da bi bil kazenski postopek zoper pričo ustavljen oziroma da bi bile podane okoliščine, zaradi katerih se kazenski postopek zoper pričo ne bi mogel izvesti. Zgolj s predlogom za zaslišanje sebe kot pravdne stranke tožnica ni mogla nadomestiti obveznosti, da v predlogu za obnovo postopka poda ustrezne trditve.
odmera odškodnine - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Pravilno je opozorilo, da bi lahko šlo zgolj za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, do odškodnine iz tega naslova pa bi bila tožnica po stališču sodne prakse upravičena le, če bi bilo močnejše intenzivnosti in trajalo daljši čas ali če bi to opravičevale posebne okoliščine. Teh okoliščin pa ni niti zatrjevala, tudi v pritožbi ne. Samo navedba, da je narava njenega dela takšna, da je moč pričakovati, da bo imela dodatne bolečine, ne zadostuje.
Če se tožnica ni mogla udeležiti naroka za glavno obravnavo, na katerem naj bi bila zaslišana, bi lahko sodišču poslala opravičilo za izostanek in prošnjo za preložitev naroka. Če stranka tega ne stori, sodišče prve stopnje ni dolžno izvesti dokaza z njenim zaslišanjem.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 171, 171/1, 171/2. SPZ člen 72, 72/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino – ugovor tretjega – nujno sosporništvo – materialno sosporništvo – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – presoja sodišča
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest ukinila celotno službo vzdrževanja, v kateri je bil zaposlen tožnik. Kljub temu, da pred ukinitvijo službe vzdrževanja ni pripravila ekonomsko – finančne analize niti opravila stroškovne primerjave opravljanja storitev vzdrževanja s strani zunanjih izvajalcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita. Sodišče v delovnem sporu namreč nima pooblastil za ocenjevanje racionalnosti reorganizacije poslovanja, ampak le ugotavlja, ali je bila odpoved podana skladno z zakonom.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa v zemljiško knjigo glede na osebo
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, le, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma če sodna odločba ali odločba drugega organa, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
Tožena stranka je v teku postopka izpolnila zahtevek, tožeča stranka pa tožbo nemudoma umaknila. Za tak primer ZPP ne predvideva povrnitve pravdnih stroškov tožene stranke.
dokazovanje – dokazna sredstva – dokazna vrednost predračuna
V primeru, ko je škoda odpravljena, je običajen dokaz njene višine račun za material in delo, potrebno pri popravilu. V primeru, ko računa ni na razpolago, predračunu, s katerim se zgolj predvidevajo stroški v zvezi z odpravo škode, ni mogoče kar avtomatično in brez argumentov odreči dokazne vrednosti.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – objektivni in subjektivni element zmanjšanja življenjskih aktivnosti – pravno priznana škoda – povrnitev bodoče škode
Zgolj manjša omejena gibljivost ledvene hrbtenice, če ni hkrati izkazana omejitev pri življenjskih aktivnostih, ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Da gre za pravno priznano škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora biti podana poleg objektivnega elementa škode, ki se kaže v zmanjšanju življenjske aktivnosti, tudi subjektivni, to so duševne bolečine zaradi tega zmanjšanja. Če tega ni, potem kljub obstoju objektivnega elementa, ne gre za pravno priznano škodo.
obnova postopka – nepretrgana odsotnost zaradi bivanja v tujini
Ker toženka ni dokazala, da je bila v času opravljenih vročitev po 141. členu ZPP nepretrgoma odsotna več kot tri mesece, predlog za obnovo postopka iz razloga po 3. točki 394. člena ZPP ni utemeljen.