duševno zdravje - sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom
Gre za situacijo, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, ko ta zaradi duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju, hkrati pa je zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja ali premoženja oziroma življenja in premoženja drugih.
Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.
vknjižba lastninske pravice – identifikacijski znak zemljiške parcele
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na parc. 906/3 k.o. ... na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, v katerem je parcela le opisana (298 m2 parcele št. 906/1), ni mogoča.
tekst :
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo predlagateljičin ugovor proti sklepu višjega pravosodnega sodelavca, s katerim je le-ta zavrgel zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, da se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92 z dne 23.9.2002 pri nepremičninah parc. št. 906/3 k.o. ... vknjiži pridobitev lastninske pravice v njeno korist.
Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V laični pritožbi pravi, da je bila po sklepu z dne 15. 4. 2008 dolžna dopolniti vlogo z identifikacijskim znakom nepremičnine in dokazilom o plačilu sodne takse. Ker je imela pooblaščenko odvetnico M., je mislila, da bo ona to uredila, kot izhaja iz sklepov, pa temu ni bilo tako. Sodišču sedaj pošilja dokumente, ki jih je le-to zahtevalo 15. 4. 2008.
Dne 14. 4. 2009 je njena odvetnica B. V. predložila sodišču pooblastilo in dopolnitev pritožbe, v kateri je obrazložila potek zemljiškoknjižnega postopka. Meni, da ni dolžna pridobiti še listin, v katerih bi bila nepremičnina, ki je predmet postopka označena z identifikacijskim znakom, s katerim je sedaj vpisana v zemljiško knjigo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je kot listino, na podlagi katere naj bi se vknjižila kot lastnica v zemljiški knjigi, predložila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 332/92, ki je postal pravnomočen 23. 9. 2003. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (1. odstavek 31. člena ZZK-1). V sklepu N 332/92 je parcela, ki naj bi pripadala predlagateljici, le opisana (298 m2 parcele št. 906/1). Prvo sodišče je ravnalo prav, ko je predlagateljico pozvalo, da predloži takšno listino, v kateri je nepremičnina, ki je predmet predloga usklajena z zemljiškoknjižnim stanjem in zemljiškoknjižnim predlogom. Nedvomno predlagateljica takšne listine ni predložila, zato je bila odločitev o zavrženju predloga pravilna.
Pritožnica bo lahko dosegla vpis z novim predlogom, vendar bo morala prej pridobiti listino, v kateri bo njena parcela, za katero trdi, da je dobila parc. št. 906/3, jasno in določno navedena in bodo to na ustrezen način priznali tudi ostali, ki so kot solastniki vpisani pri tej parceli.
Odločitev o dovolitvi izbrisa zaznambe zavrnitve vpisa ima podlago v določbi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.
Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila dopolnitev pritožbe in to dne 13. 8. 2009. Na pritožbene navedbe v tej dopolnitvi pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je vložena po preteku pritožbenega roka in zato ni upoštevna.
grdo ravnanje – ogrožanje varnosti – sprememba kazenskega zakona
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja v KZ-1 kot samostojnega kaznivega dejanja ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Kadar je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 storjeno z grdim ravnanjem, to je z uporabo sile določene intenzitete proti oškodovancu oziroma s fizičnim napadom na oškodovanca, je ogrožanje varnosti oškodovanca v objektivnem pogledu nujno vključeno in tudi že konzumirano v napadu oziroma v protipravni uporabi sile zoper oškodovanca.
Historični dogodek iz opisa dejanja v obtožbi lahko prestavlja podlago za inkriminacijo tako po KZ, kot po KZ-1. Primerjava predpisanih kazni pa pokaže, da kasnejši zakon ni milejši od zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je bila za kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ predpisana denarna kazen ali kazen zapora do šestih mesecev, medtem ko je pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 poleg denarne kazni predpisana kazen zapora do enega leta.
Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi gradbena dela na sosednjih nepremičninah v lasti tožene stranke kakorkoli posegla v njeno lastninsko pravico. Sporno je namreč le dejstvo, da tožena stranka s takšnimi posegi onemogoča izvedbo Občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar pa ne more biti predmet presoje sodišča, temveč upravnega organa (1. čl. ZPP).
odplačna narava darilne pogodbe - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo
Obdarjenka je torej prevzela skrb za darovalca šele za primer njegove bolezni in starostne onemoglosti, zato pritožba utemeljeno opozarja, da tako dogovorjene „odplačnosti“ ne more dokazovati pritožnik, temveč dedinja M.B., ki zatrjuje, da je prevzeto obveznost „vseskozi izpolnjevala“. Pravilna presoja zadeve zato pokaže, da je v tem postopku šteti za manj verjetno zatrjevano pravico M.B. in ne dediča M.Š., ki zatrjuje prikrajšanje svojega nujnega deleža zaradi obeh (nespornih) zapustnikovih darilnih pogodb.
Sodišče prve stopnje mora v sklepu oceniti dokaze tako, da presodi zlasti, ali dokazi kažejo na tako dejansko stanje, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanju. V tem primeru gre za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za ukrep sprejema na zdravljenje brez privolitve iz 39. člena ZDZdr.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadomeščanje delavca
Pogodba o zaposlitvi je bila zakonito sklenjena za določen čas zaradi nadomeščanja poimensko določene delavke, ki je bila dalj časa odsotna z dela zaradi bolezni, saj je tako tožena stranka pokrila potrebo po določenem številu delavcev na posamezni liniji in zagotovila, da je delo na liniji nemoteno potekalo.
Zaznamba spora je vezana na samo vsebino predloga za delitev skupnega premoženja in je lahko utemeljena le v zvezi s konkretno postavljenim predlogom, torej bi ta moral, v konkretni zadevi, ko gre za delitev skupnega premoženja, glasiti na pridobitev izključne lastninske pravice na skupni (55. člen ZZZDR) nepremičnini, ali v deležu, ki presega delež zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR na skupni nepremičnini. Svoj uspeh namreč vidi v povsem zmotni razlagi določb ZNP o obveznih sestavinah predloga po 21. členu ZNP in vprašanju njegove sklepčnosti.
Razlogov, zakaj meni, da gre v obravnavanem primeru za (celo neodpravljivo) nesklepčnost tožbe, razen gole uvodne tovrstne ugotovitve, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo. Iz nadaljnje sodbene obrazložitve se da razbrati le, da je sodišče prve stopnje skušalo (po zavzetem stališču) nesklepčnost tožbe utemeljiti tudi s pomanjkanjem pogoja za izdajo zamudne sodbe iz 4. tč. prvega odstavka 318. člena ZPP, s tem pa je neizogibno zašlo v vsebinsko protislovje (saj gre za presojo povsem različnih pogojev; z razlogi, katerih obstoj je potrebno ugotavljati pri prvem, se enostavno ne da utemeljevati obstoja drugega).
ZPP člen 315, 358. ..OZ člen 131. ZOdv člen 11, 11/2.
mandatna pogodba – odškodninska odgovornost odvetnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev predložitve pooblastila – zavrženje tožbe – obravnava pritožbenega sodišča – vmesna sodba – vmesna sodba na drugi stopnji
Odvetnik, ki kljub pozivu sodišča ne predloži pooblastila za zastopanje in je bila zaradi te opustitve tožba zavržena, je odškodninsko odgovoren tožniku po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.
nagrada stečajnega upravitelja – akontacija nagrade
V času od 01. 10. 2008 do 12. 06. 2009 je bila podlaga za odmero nagrade stečajnim upraviteljem v stečajih, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve v katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen je, glede na pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov, lahko podlaga za odmero nagrade le za tista opravila, ki so bila opravljena od 13. 06. 2009 dalje.
spor majhne vrednosti – predlog za izvršbo - rok za vložitev pripravljalne vloge – vročitev poziva na odgovor
V danem primeru se je postopek začel s predlogom za izvršbo in ne s tožbo po 179. členu ZPP. V pravdo je prešel šele po vložitvi ugovora in izdaji razveljavitvenega sklepa po 2. odstavku 62. člena ZIZ. Zato je določbe 452. člena ZPP potrebno razlagati ob upoštevanju teh posebnih značilnosti postopka. Rok osmih dni po 2. odstavku 452. člena ZPP tako ne začne teči od vročitve ugovora, temveč od dne, ko sodišče stranki vroči poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozori na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.
sklep o postavitvi izvedenca - dopustnost pritožbe zoper sklep o postavitvi izvedenca
Sklep o določitvi izvedenca iz 244. člena ZPP je izvedbeni sklep dokaznega sklepa, ki konkretizira izvajanje dokaza tako glede same osebe izvedenca kot glede vsebine in obsega dela, ki ga mora izvedenec opraviti. Zoper tak sklep ni pritožbe.
ZFPPIPP-A člen 34. ZFPPIPP člen 104, 104/2, 499, 499/3. ZPPSL člen 83, 83/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških.
nagrada stečajnega upravitelja – odmera nagrade stečajnemu upravitelju
V času do 12. 06. 2009 je bila podlaga za odmerjanje nagrade stečajnim upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, Odredba. V primerih, ko stečajni postopek, ki se je začel pred 01. 10. 2008, do 12. 06. 2009 ni bil zaključen, pa je Pravilnik lahko podlaga za odmero nagrade stečajnemu upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena od 13. 06. 2009 dalje (pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov).
Pravna pravila OZ ne zahtevajo, da se stranki o pobotu sporazumeta, vendar pa po zakonu za tak sporazum tudi ni nobene ovire. Ker pa za pobotno izjavo velja, da mora določno opisati obveznosti, ki naj s pobotanjem prenehajo, se mora tudi morebitni sporazum strank nanašati na dovolj določno opredeljene obveznosti. Tako ne zadošča, da je razviden temelj obveznosti, ki naj bi se pobotali, temveč je treba natančno določiti tudi višino terjatev, ki prenehajo.
Nasprotna tožba je dajatvena tožba, ki jo lahko sodišče obravnava skupaj s tožbo pod pogoji iz 183. člena ZPP. Vendar pa pride pri nasprotni tožbi do pobotanja šele v izvršbi. V pravdi se oblikuje tri členski izrek, s katerim se pobotata nasproti stoječi terjatvi, če toženec uveljavlja pobotni ugovor.
stroški postopka zaradi pridržanja osebe v zdravstveni organizaciji
Obisk pravnega zastopnika pridržane osebe v zdravstveni organizaciji je samostojno vrednoteno opravilo in stroškov, ki z njim nastanejo, ni mogoče zavračati z obrazložitvijo, da so sestavni del stroškov sestave vlog v postopku.
ZFPPIPP člen 499, 499/3. ZFPPIPP-A člen 34. ZPPSL člen 82, 82/3. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških.
nagrada stečajnega upravitelja – akontacija nagrade
V času od 01. 10. 2008 do 12. 06. 2009 je bila podlaga za odmero nagrade stečajnim upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred 01. 10. 2008, Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, je v teh stečajnih postopkih podlaga za odmero nagrade stečajnim upraviteljem šele od 13. 06. 2009 dalje in to za opravila, ki so bila opravljena od tega dne dalje (pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov).