negatorna tožba - poseg v izvrševanje lastninske pravice
Toženci s tem, ko so zaklenili vrata kleti oziroma drvarnice, tožnici niso odvzeli neposredne dejanske oblasti na celotni nepremičnini, torej stanovanju in vsem, kar sodi zraven, temveč so ji onemogočili izvrševanje njene lastninske pravice v polnem obsegu. Takšen poseg tožencev predstavlja vznemirjanje tožnice, ki utemeljuje negatorno tožbo. Tožbeni zahtevek se v takšnem primeru glasi na prenehanje vsakega vznemirjanja, na vzpostavitev prejšnjega stanja in na prepoved bodočih posegov
Ker je drugostopenjski organ o zadevi odločil šele po izteku šestmesečnega roka od tedaj, ko je pristojni delavec tožene stranke zbral vse izjave, ki so bile podlaga za uvedbo disciplinskega postopka, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je zaradi zastaranja razveljavilo odločbi tožene stranke, s katerima je bil tožnik spoznan za odgovornega storitve težjih kršitev delovne discipline in mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
navajanje dejstev in dokazov - poznejši narok - vrnitev v prejšnje stanje
Po mnenju pritožbenega sodišča sicer sodišče prve stopnje nima prav, ko navaja, da bi morala tožena stranka uporabiti institut vrnitve v prejšnje stanje (116. čl. ZPP), saj iz 286. čl. ZPP ne izhaja, da bi bilo to potrebno, glede na to, da ob upoštevanju njegovega 4. odst. zadošča že, da stranka na poznejšem naroku za glavno obravnavo izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku.
vrnitev v prejšnje stanje – sklep o ustavitvi postopka – sodna taksa
Dejstvo, da naj bi tožnik sodno takso za tožbo plačal preko banke in kasneje z gotovinskim vplačilom pri blagajni sodišča, bi lahko bilo le pritožbeni razlog zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse, ne more pa biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, do katerega lahko pride le v primeru, če stranka iz upravičenega razloga zamudi rok za kakšno pravno dejanje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - obrazloženost ugovora
V ugovoru zatrjevana dejstva imajo naravo pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
imenovanje posebnega revizorja - pravica do povrnitve stroškov
V obravnavani zadevi gre za imenovanje posebnega revizorja po 318. čl. ZGD-1. Za takšen primer velja glede odločitve o stroških specialno določilo iz 321. čl. ZGD-1. Ta določa, da ima posebni revizor pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, pri čemer stroške za delo posebnega revizorja krije družba; vendar pa ne gre zgolj za te stroške, ampak tudi za (ostale) stroške sodnega postopka (1. odst. 321. čl. ZGD-1, pa tudi 3. odst. 328. čl. ZGD-1); logika ureditve je v tem, da naj ne bi bili stroški tisti, ki bi manjšinske delničarje odvračali od tovrstnih sodnih postopkov, namenjenih odkrivanju morebitnih nepravilnosti pri vodenju posameznih poslov, ki so povzročili škodo družbi.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 75, 75/1. ZOFVI člen 109, 109/6.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadomeščanje odsotnega delavca
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena zaradi nadomeščanja delavca, ki je odsoten z dela zaradi bolezni, ne preneha enako kot pogodba o zaposlitvi za določen čas enega leta, ki se skladno s 6. odst. 109. čl. ZOFVI sklene s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta. To pomeni, da tožničina pogodba o zaposlitvi za določena čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja odsotne delavke, ki se na delo ni vrnila, ni zakonito prenehala po poteku enega leta.
ZZZ-1 člen 33, 44, 47. ZSJS člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 5.
javni uslužbenec – diplomat – zunanja služba – nadomestilo za prehrano – delo preko polnega delovnega časa
Plače diplomatov in drugih oseb pri spremljajočih delih v tujini so določene s posebno uredbo vlade, v kateri so upoštevaje delovne pogoje pri opravljanju dela v predstavništvih v tujini taksativno določena nadomestila, ki osebju na delu v tujini, pripadajo. Ker nadomestilo za prehrano v uredbi ni urejeno, tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ker je v zunanji službi opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi dodatnega količnika za določitev plače, tudi tožbeni zahtevek za plačilo zatrjevanega dela preko polnega delovnega časa v tujini ni utemeljen.
Za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi kršitve konkurenčne prepovedi morajo biti kumulativno izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, in sicer nastanek škode, odgovornost tožene stranke, protipravno ravnanje in vzročna zveza. Tožeča stranka ni dokazala nastanka škode kot pogoja za odškodninsko odgovornost toženca, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve opravljanja konkurenčne dejavnosti, t.i. konkurenčne prepovedi, ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0058864
EKČP člen 13, 41. URS člen 25. OZ člen 179.
pravica do sojenja v razumnem roku - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - mednarodnopravna odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost države - krivdna odgovornost države - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravna podlaga - osebnostna pravica - kršitev osebnostne pravice - neposredna uporabljivost EKČP
Pravica do sojenje brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato odškodnine za njeno kršitev ni mogoče utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
terjatev iz delovnega razmerja – zavezanec za plačilo – spregled pravne osebnosti
Tožnik je uveljavljal plačilo terjatve iz delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno s prvotoženo stranko, zoper prvotoženo stranko in zoper drugotoženo stranko – edinega družbenika prvotožene stranke. Pravna podlaga za vtoževano obveznost prvotožene stranke se tako ugotavlja po delovnopravnih predpisih, pravna odgovornost drugotožene stranke pa po določbi o spregledu pravne osebnosti. Spregled pravne osebnosti tako ni predmet samostojnega zahtevka, ampak se obstoj pogojev za uporabo tega instituta presoja v okviru materialnopravne presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je postavljen nasproti družbeniku kot zavezancu za plačilo obveznosti.
Skaženost je pravni standard, ki mu vsebino določi sodišče na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev (z izvedencem medicinske stroke ali na podlagi lastnega opažanja) o spremembi oškodovančeve zunanjosti in na podlagi ocene oškodovančeve subjektivne prizadetosti. Pri tem upošteva vidnost sprememb, možnosti njihovega zakrivanja, starost in spol oškodovanca ter okoliščino, ali so spremembe vplivale na njegovo psihično ravnotežje oziroma duševno počutje nasploh. Ker se v konkretnem primeru brazgotine na stopalu ne vidi niti, če tožnik nosi poletno obuvalo, in ker spremenjena barva kože (nekoliko svetlejša pigmentacija), ki je po njegovi izpovedi najbolj moteča, ni tako opazna, da bi vzbujala pozornost, odpor, pomilovanje ali radovednost, tožnik do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ni upravičen.
javni uslužbenec – premestitev – delovne potrebe – ocena predstojnika
Ocena predstojnika, da je bila zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa potrebna reorganizacija in premestitev tožnika v skupino za mejno kontrolo, predstavlja zakoniti razlog za premestitev zaradi delovnih potreb. Ali je bila ustanovitev skupine za mejno kontrolo potrebna in upravičena, pa je bila stvar presoje tožene stranke kot delodajalca.
ZIZ člen 77. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 39, 39-2.
izvršilni postopek - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
V konkretnem primeru je bil najprej v teku izvršilni postopek, zato je bila pristojnost slovenskega sodišča ( izvršba na premičnine v L.K.) oprta na določbo 2. točke 39. člena Bruseljske uredbe I (enako tudi 77. člen ZIZ). Z drugimi besedami to pomeni, da izvršilno sodišče v obravnavani zadevi ni smelo upoštevati določila 24. člena omenjene uredbe, ki ureja posebno pristojnost (pravdnega) sodišča države članice, pred katerim toženec potrdi navzočnost.
nasilje v družini – žrtev nasilja v družini – časovna omejenost ukrepov
Odločitev o veljavnosti prepovedi od pravnomočnosti sklepa je v nasprotju z določili ZPND, saj bi pomenila nedopustno podaljšanje trajanja ukrepov, ki so po ZPND časovno omejeni.
zahtevek na ugotovitev obstoja prerekane terjatve – vrsta terjatve - izvršilni naslov
Upnik (RS, DURS) je v postopku na prvi stopnji trdil, da njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu. Sodišče je odločilo, kot da bi šlo za terjatev iz 1. odstavka 300. člena ZFPPIPP in odločilo, da mora upnik prerekano terjatev uveljaviti v posebnem postopku, pri tem pa ni navedlo razlogov o tem, zakaj je štelo, da njegova terjatev ne temelji na izvršilnem naslovu.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 392, 393. ZST-1 člen 39.
taksa kot procesna predpostavka – uporaba ZST in ZST-1 – nepravdni postopek – sklep o stroških
Ker je bil postopek sprožen pred uveljavitvijo ZST-1, njegovih določb ni mogoče uporabiti, temveč je treba ugotoviti, ali je obveznost plačila takse obstajala že po dotedanjih predpisih (ZST).