negatorna tožba - poseg v izvrševanje lastninske pravice
Toženci s tem, ko so zaklenili vrata kleti oziroma drvarnice, tožnici niso odvzeli neposredne dejanske oblasti na celotni nepremičnini, torej stanovanju in vsem, kar sodi zraven, temveč so ji onemogočili izvrševanje njene lastninske pravice v polnem obsegu. Takšen poseg tožencev predstavlja vznemirjanje tožnice, ki utemeljuje negatorno tožbo. Tožbeni zahtevek se v takšnem primeru glasi na prenehanje vsakega vznemirjanja, na vzpostavitev prejšnjega stanja in na prepoved bodočih posegov
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 75, 75/1. ZOFVI člen 109, 109/6.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadomeščanje odsotnega delavca
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena zaradi nadomeščanja delavca, ki je odsoten z dela zaradi bolezni, ne preneha enako kot pogodba o zaposlitvi za določen čas enega leta, ki se skladno s 6. odst. 109. čl. ZOFVI sklene s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta. To pomeni, da tožničina pogodba o zaposlitvi za določena čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja odsotne delavke, ki se na delo ni vrnila, ni zakonito prenehala po poteku enega leta.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - obrazloženost ugovora
V ugovoru zatrjevana dejstva imajo naravo pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
Skaženost je pravni standard, ki mu vsebino določi sodišče na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev (z izvedencem medicinske stroke ali na podlagi lastnega opažanja) o spremembi oškodovančeve zunanjosti in na podlagi ocene oškodovančeve subjektivne prizadetosti. Pri tem upošteva vidnost sprememb, možnosti njihovega zakrivanja, starost in spol oškodovanca ter okoliščino, ali so spremembe vplivale na njegovo psihično ravnotežje oziroma duševno počutje nasploh. Ker se v konkretnem primeru brazgotine na stopalu ne vidi niti, če tožnik nosi poletno obuvalo, in ker spremenjena barva kože (nekoliko svetlejša pigmentacija), ki je po njegovi izpovedi najbolj moteča, ni tako opazna, da bi vzbujala pozornost, odpor, pomilovanje ali radovednost, tožnik do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ni upravičen.
Za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi kršitve konkurenčne prepovedi morajo biti kumulativno izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, in sicer nastanek škode, odgovornost tožene stranke, protipravno ravnanje in vzročna zveza. Tožeča stranka ni dokazala nastanka škode kot pogoja za odškodninsko odgovornost toženca, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve opravljanja konkurenčne dejavnosti, t.i. konkurenčne prepovedi, ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0058864
EKČP člen 13, 41. URS člen 25. OZ člen 179.
pravica do sojenja v razumnem roku - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - mednarodnopravna odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost države - krivdna odgovornost države - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravna podlaga - osebnostna pravica - kršitev osebnostne pravice - neposredna uporabljivost EKČP
Pravica do sojenje brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato odškodnine za njeno kršitev ni mogoče utemeljiti na 179. čl. OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
ZIZ člen 77. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 39, 39-2.
izvršilni postopek - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
V konkretnem primeru je bil najprej v teku izvršilni postopek, zato je bila pristojnost slovenskega sodišča ( izvršba na premičnine v L.K.) oprta na določbo 2. točke 39. člena Bruseljske uredbe I (enako tudi 77. člen ZIZ). Z drugimi besedami to pomeni, da izvršilno sodišče v obravnavani zadevi ni smelo upoštevati določila 24. člena omenjene uredbe, ki ureja posebno pristojnost (pravdnega) sodišča države članice, pred katerim toženec potrdi navzočnost.
imenovanje posebnega revizorja - pravica do povrnitve stroškov
V obravnavani zadevi gre za imenovanje posebnega revizorja po 318. čl. ZGD-1. Za takšen primer velja glede odločitve o stroških specialno določilo iz 321. čl. ZGD-1. Ta določa, da ima posebni revizor pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, pri čemer stroške za delo posebnega revizorja krije družba; vendar pa ne gre zgolj za te stroške, ampak tudi za (ostale) stroške sodnega postopka (1. odst. 321. čl. ZGD-1, pa tudi 3. odst. 328. čl. ZGD-1); logika ureditve je v tem, da naj ne bi bili stroški tisti, ki bi manjšinske delničarje odvračali od tovrstnih sodnih postopkov, namenjenih odkrivanju morebitnih nepravilnosti pri vodenju posameznih poslov, ki so povzročili škodo družbi.
vrnitev v prejšnje stanje – sklep o ustavitvi postopka – sodna taksa
Dejstvo, da naj bi tožnik sodno takso za tožbo plačal preko banke in kasneje z gotovinskim vplačilom pri blagajni sodišča, bi lahko bilo le pritožbeni razlog zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse, ne more pa biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, do katerega lahko pride le v primeru, če stranka iz upravičenega razloga zamudi rok za kakšno pravno dejanje.
javni uslužbenec – premestitev – delovne potrebe – ocena predstojnika
Ocena predstojnika, da je bila zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa potrebna reorganizacija in premestitev tožnika v skupino za mejno kontrolo, predstavlja zakoniti razlog za premestitev zaradi delovnih potreb. Ali je bila ustanovitev skupine za mejno kontrolo potrebna in upravičena, pa je bila stvar presoje tožene stranke kot delodajalca.
terjatev iz delovnega razmerja – zavezanec za plačilo – spregled pravne osebnosti
Tožnik je uveljavljal plačilo terjatve iz delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno s prvotoženo stranko, zoper prvotoženo stranko in zoper drugotoženo stranko – edinega družbenika prvotožene stranke. Pravna podlaga za vtoževano obveznost prvotožene stranke se tako ugotavlja po delovnopravnih predpisih, pravna odgovornost drugotožene stranke pa po določbi o spregledu pravne osebnosti. Spregled pravne osebnosti tako ni predmet samostojnega zahtevka, ampak se obstoj pogojev za uporabo tega instituta presoja v okviru materialnopravne presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki je postavljen nasproti družbeniku kot zavezancu za plačilo obveznosti.
Ker je drugostopenjski organ o zadevi odločil šele po izteku šestmesečnega roka od tedaj, ko je pristojni delavec tožene stranke zbral vse izjave, ki so bile podlaga za uvedbo disciplinskega postopka, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je zaradi zastaranja razveljavilo odločbi tožene stranke, s katerima je bil tožnik spoznan za odgovornega storitve težjih kršitev delovne discipline in mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
navajanje dejstev in dokazov - poznejši narok - vrnitev v prejšnje stanje
Po mnenju pritožbenega sodišča sicer sodišče prve stopnje nima prav, ko navaja, da bi morala tožena stranka uporabiti institut vrnitve v prejšnje stanje (116. čl. ZPP), saj iz 286. čl. ZPP ne izhaja, da bi bilo to potrebno, glede na to, da ob upoštevanju njegovega 4. odst. zadošča že, da stranka na poznejšem naroku za glavno obravnavo izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku.
ZZZ-1 člen 33, 44, 47. ZSJS člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 5.
javni uslužbenec – diplomat – zunanja služba – nadomestilo za prehrano – delo preko polnega delovnega časa
Plače diplomatov in drugih oseb pri spremljajočih delih v tujini so določene s posebno uredbo vlade, v kateri so upoštevaje delovne pogoje pri opravljanju dela v predstavništvih v tujini taksativno določena nadomestila, ki osebju na delu v tujini, pripadajo. Ker nadomestilo za prehrano v uredbi ni urejeno, tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ker je v zunanji službi opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi dodatnega količnika za določitev plače, tudi tožbeni zahtevek za plačilo zatrjevanega dela preko polnega delovnega časa v tujini ni utemeljen.
pisna oporoka pred pričami – priče pri oporoki – neveljavna oporoka – neveljavna razpolaganja v oporoki – napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Če oporoko kot priča podpiše oseba, ki ne more biti priča, njenega podpisa ni mogoče upoštevati. Tako pomanjkljiva pisna oporoka pred pričami ni veljavna. Ne gre zgolj za neveljavno razpolaganje v oporoki.
SZ člen 72, 72/2, 74, 74/2, 82. ZFPPIPP člen 424, 424/1, 427, 427/2, 427/2-2.
skupnost lastnikov stanovanj - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Predlagateljica želi doseči izbris skupnosti lastnikov stanovanj iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, ker le ta ne posluje več. Torej iz razloga, za katerega SZ v 82. členu določa postopek likvidacije, zato se določbe ZFPPIPP o postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije za skupnost lastnikov stanovanj ne uporabljajo.
Ker lahko začetek postopka izbrisa predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov, etažni lastnik pa je hkrati ustanovitelj pravne osebe, vpisane v sodni register, že pojmovno ni mogoče za skupnost lastnikov stanovanj uporabiti določb ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije iz obravnavanega izbrisnega razloga.
OZ člen 131, 174, 174/2. ZPP člen 4, 5, 7, 8, 215, 285, 286, 286/2.
povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – denarna renta – napredovanje na delovnem mestu – vzročna zveza – dokazni standard – pravočasno navajanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da bi v primeru, če do nesreče ne bi prišlo, z obstoječo izobrazbo redno napredoval na višje ocenjeno delovno mesto. Pri tem bi moral izkazati potrebe delodajalca po takšnem kadru in da bi bil izmed vseh delavcev napredovanja deležen ravno oz. tudi on, tako da bi sodišče lahko z dovolj visoko stopnjo verjetnosti zaključilo, da bi do tega po rednem teku stvari prišlo.
padec na ledu – status nepremičnine - javna površina – odgovornost upravnika
Za odgovornost tožene stranke (upravnika) je pomemben status nepremičnine, kjer je tožnica padla. V kolikor je šlo pri sporni nepremičnini za javno površino, je bila na podlagi 26. člena ZVO, ki je veljal v času škodnega dogodka, dolžna za čiščenje teh površin v okviru obvezne javne službe poskrbeti občina in ne lastniki stanovanj oziroma upravniki večstanovanjskih objektov.