OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018471
ZNP člen 119, 205, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 46, 95, 96, 97, 98, 99, 468. ZEN člen 9.
nepravdni postopek - delitev solastnine - oblikovalna odločba - originarna pridobitev lastninske pravice - res iudicata - prodaja nepremičnine - poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - manjša površina nepremičnine - zmota o bistveni lastnosti predmeta - stvarna napaka - jamčevalni zahtevek - neupravičena pridobitev - prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Pravni temelj za pridobitev toženkine lastninske pravice je oblikovalna sodna odločba, na podlagi katere je v trenutku pravnomočnosti originarno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini. Manjša površina nepremičnin, ki so v nepravnem postopku pripadle pravnemu predniku tožnice, in ki je bila ugotovljena po pravnomočno zaključenem nepravdnem postopku delitve solastnine, v razmerju med toženko in tožnico kot singularno pravno naslednico bivšega solastnika, ne ustvarja nobenih pravnih posledic in toženke ne more bremeniti.
Manjša površina kupljenih nepremičnin bi lahko pomenila kvečjemu zmoto o lastnosti predmeta (46. člen OZ), na podlagi katere bi tožnica v skladu z določbami 95. do 99. člena OZ s tožbo zoper prodajalca (ob izpolnjeni bistveni in opravičljivi zmoti) lahko zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe oziroma stvarno napako, zaradi katere bi v skladu z določbo 468. člena OZ zoper prodajalca lahko uveljavljala jamčevalne zahtevke.
pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa
Ker gre pri pooblastilu pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi, namesto da bi opravilo pritožbeno obravnavo in samo dokončno odločilo v zadevi, za izjemo, ni pretirana zahteva, da pritožbeno sodišče v takšnem primeru to svojo odločitev tudi obrazloži. Odločitev ne sme biti zgolj formularna (s povzetkom zakonskega pogoja, ki utemeljuje izjemo), marveč vsebinska; torej takšna, da jo sodišče, ki odloča o pritožbi po 357a. členu ZPP lahko hitro (brez zamudnega pregledovanja sodnega spisa) preizkusi.
Odgovor na dopuščeno vprašanje se torej glasi: sodišče lahko o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo odloči tudi brez izvedenca, če in kolikor lahko upoštevajoč trditveno in dokazno podlago pravdnih strank (prvi odstavek 7. člena ZPP) in prosto presojo izvedenih dokazov (8. člen ZPP) zanesljivo (215. člen ZPP) ugotovi obstoj in obseg (vsaj nekaterih) oblik nepremoženjske škode. Če in kolikor tega ne more zanesljivo ugotoviti, odloči o tožbenem zahtevku upoštevajoč pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
revizija zoper odločitev o obrestih - določitev vrednosti spornega predmeta - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
Obresti so za določitev vrednosti spornega predmeta lahko relevantne le, če so uveljavljene kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde. Kadar se uveljavljajo skupaj z glavnico, štejejo za postransko terjatev, ki na vrednost spornega predmeta ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00017712
ZPP člen 188, 214, 319. ZIZ člen 17.
izvršba na podlagi verodostojne listine - solidarni porok - porok in plačnik - ustanovitev hipoteke - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - ne bis in idem - delni umik tožbe - pavšalni ugovor - neprerekana dejstva - zavrnitev revizije
Ker iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je toženec soglašal zgolj z neposredno izvršljivostjo hipoteke, ustanovljene za zavarovanje dolga glavnega dolžnika, je bilo v izvršilnem postopku In 33/2013 mogoče izvršbo dovoliti samo na nepremičnine, ki so bile predmet sporazuma o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Za izvršbo na drugo premoženje toženca na podlagi dogovora o njegovem solidarnem poroštvu za obveznosti iz kreditnih pogodb je morala tako tožnica kot upnica najprej pridobiti ustrezen izvršilni naslov. Predmetna tožba zato ni nedovoljena.
izvedensko mnenje - dokazni predlog - nejasnosti v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v mnenju - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Če sodišče ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Tudi če stranke posebej zahtevajo dopolnitev izvedenskega mnenja ali izvedenčevo dodatno zaslišanje, je to le opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti.
− ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da kršitev dolžnosti obveščanja iz 2. alineje 6. člena Pogodbe o štipendiranju ni neznatnega pomena, in ali je bila tožnica upravičena zaradi te kršitve odstopiti od pogodbe;
− ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe zaradi kršitve pogodbene obveznosti v skladu s 7. alinejo 6. člena Pogodbe o štipendiranju.
ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 254, 254/2, 254/3, 298, 339, 339/2I-14. OZ člen 154, 154/1, 154/2.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izvedensko mnenje - nejasnosti v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v mnenju - ugotavljanje dejstev, ki niso bila zatrjevana - dokazni predlog - nov dokazni predlog - razpravno načelo - preskakovanje pravnih sredstev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - protipravno ravnanje povzročitelja - skrbnost ravnanja - prometna nesreča
Če sodišče ugotovi, da je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali pa samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Z zahtevo za dopolnitev izvedenskega mnenja, čeprav pravdni stranki naj nista imeli pripomb, sodišče ni kršilo razpravnega načela iz prvega odstavka 7. člena ZPP.
Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod določeno zakonsko normo je možna šele, ko so pravnorelevantna dejstva ugotovljena do stopnje prepričanja. Zato je bistvenega pomena, da ugotovljeno dejansko stanje ne pušča nobenega dvoma o poteku prometne nesreče, kadar sodišče ugotovi protipravnost ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče, le eno od teh ravnanj pa naj bi bilo v vzročni zvezi z nastalo škodo.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1-1, 195, 196, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. OZ člen 393, 393/3.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - enotno sosporništvo - navadno materialno sosporništvo - deljiva terjatev ali obveznost - solidarna terjatev ali obveznost - zavrženje revizije
Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih denarnih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Izjemi od tega pravila sta enotno sosporništvo (ki pomeni sovpadanje objektivne in subjektivne kumulacije) in solidarnost terjatve oziroma obveznosti. V teh dveh procesnih položajih je vrednost spornega predmeta lahko le en(otn)a.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - napake v postopku - načelo nepristranskosti - izločitev sodnika
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Predlog za delegacijo je zato neutemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - odgovornost države zaradi ravnanja sodnika pristojnega sodišča - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
delegacija pristojnosti - razlogi za delegacijo - videz nepristranskosti - zaslišanje predsednika sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot priče
Samo dejstvo, da je bila v postopku pred okrožnim sodiščem zaslišana predsednica okrajnega sodišča, ne more pomeniti razloga za delegacijo. Enako velja za okoliščino, da je bila ena od prič že pred zaslišanjem seznanjena z vlogami ene od strank. Ne eno ne drugo namreč z videzom nepristranskosti ni povezano. Prav tako ni videti povezave med nepristranskostjo okrožnega sodišča in dejstvom, da je bila priča, ki je bila z vlogami seznanjena, prav predsednica okrajnega sodišča, pa čeprav to res predstavlja organizacijsko enoto okrožnega sodišča.
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00018094
ZPP člen 196, 197, 367, 367/1, 374, 374/2, 377. OZ člen 1. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/2-2.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - hipotekarna tožba - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrženju pritožbe - prepozna pritožba - navadno sosporništvo - rok za pritožbo - rok za revizijo - zavrženje revizije
Ugotovljena okoliščina, da sta toženca kot samostojni pogodbeni stranki sklenili pravni posel o ustanovitvi hipoteke – vsaka v okviru svojega solastninskega deleža na nepremičnini, mogoča in pogojna terjatev pa se je zavarovala z vknjižbo hipoteke na vsakem od idealnih solastniških deležev posebej - predstavlja podlago za nujen zaključek, da bi lahko bili odločitvi zoper vsakega toženca različni. Zato prvotoženka ne uživa procesne koristi v smislu 197. člena ZPP, ki določa, da če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, ko še teče rok za kateregakoli izmed njih.
Ker prvotoženka ni pravočasno izpodbijala sodbe sodišča prve stopnje z rednim pravnim sredstvom, je tudi izgubila pravico izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom sodbo sodišča druge stopnje. Ker toženi stranki, nista enotna sospornika, pa revizijske navedbe drugotoženca prav tako ne morejo koristiti prvotoženki (primerjaj določbo 196. člena ZPP, po kateri se le pri enotnih sospornikih raztezajo učinki pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki, tudi na tiste sospornike, ki so zamudili kakšno pravdno dejanje. To pa pomeni, da je tudi revizija drugotoženca nedovoljena, kolikor se tudi on smiselno zavzema za izpodbitje pravnomočne odločitve v zvezi s prvotoženkinim solastninskim deležem.
Ker je tožeča stranka na podlagi zahteve v garanciji določeni znesek upravičencu plačala, je s tem tožeča stranka pridobila pravico do poplačila od tožencev kot hipotekarnih dolžnikov iz notarskega sporazuma, katerima se plačilna obveznost ni povečevala, temveč prav nasprotno odlagala njena realizacija.
OZ člen 165, 186, 186/3. ZVPSBNO člen 4, 21, 21/1, 21/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odgovornost države za delo sodišč - sojenje v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) - povrnitev premoženjske škode - insolventnost dolžnika - stečaj dolžnika - plačilna nezmožnost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - zapadlost škode - trditveno in dokazno breme
Presoja o obstoju vzročne zveze je pravno vrednotna, saj je treba presoditi, ali je mogoče upravičeno škodni dogodek pripisati konkretnemu protipravnemu (nedopustnemu) ravnanju. Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti države za premoženjsko škodo, ki nastane v zvezi s kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je določilo, da država za nastalo škodo odgovarja objektivno. To določilo terja določeno prilagotiev teorije o adekvatni vzročnisti - pri presoji adekvatnosit so izključene tiste posledice, ki bi jih bilo zaradi velike kavzalne oddaljenosti pripisovati protipranemu stanju že kar arbitrarno.
Kršitev pravice do sojenja v razumnem roku je bila v obravnavani zadevi ekscesna - sodni postopek je trajla šestindvajset let. V šestindvajsetih letih stečaj pravne osebe ni neverjeten in nepričakovan, temveč v skladu s spoznanji ekonomske znanosti o neizogibnosti gospodarskih ciklov razmeroma običajen življenjski pojav. To še posebej velja v okoliščinah konkretnega spora, iz katerih izhaja, da je tožnikov dolžnik - gospodarska družba pred začetkom stečaja opravljala dejavnost gradbeništva, ki je med tistimi, na katere ima gospodarska/finančna kriza največji vpliv. Škodo zaradi neizterljivosti je zato treba pripisati (tudi) opustitvi sodišč, ki o tožnikovem zahtevku niso razsodila v razumnem roku.
Tožnikove izgube tako ni povzročila izključno insolventnost dolžnika, temveč je bil odločilni pogoj za nastanek škode (in s tem pravno odločilni vzrok) čas, ko je o zadevi sodišče nerazumno dolgo odločalo. Gre torej za medsebojno neodvisno, a hkratno součinkovanje dveh vzrokov, zato za škodo, ki je nastala zaradi nezmožnosti izvršitve sodbe zaradi dolžnikove insolventnosti, država odškodninsko odgovarja po pravilu iz tretjega odstavka 18. člena OZ.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00019775
ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odgovornost države - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamuda - zamudne obresti - vrsta postopka - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - dopuščena revizija
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.
O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZNISESČP člen 1, 2, 5, 5/2.
dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZIZ člen 10. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZIZ-L člen 70, 70/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.