INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00018172
ZDIJZ člen 1.a, 1.a/5, 4.a, 4.a/1-1, 6.a, 6.a/3, 6.a/4. Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja člen 1, 1/2-c, 2. URS člen 2, 14, 14/2, 38, 74, 155. ZBan-1 člen 88, 207, 208. ZGD-1 člen 39, 39/3. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 432, 432/2, 446.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - skladnost zakonskih določb s pravom EU - čezmejni spor - uporaba prava EU - presoja skladnosti z Ustavo RS - javnost podatkov - poslovna skrivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - načelo enakosti pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda
Ureditev dostopa do informacij javnega značaja, ki jo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava določa 4.a člen ZDIJZ, ne spada v področje uporabe Direktive št. 2013/37/EU in Uredbe (EU), št. 575/2013.
Določitev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava kot zavezancev za dostop do informacij javnega značaja kot jih je uredila novela ZDIJZ-C ne krši prepovedi retroaktivne veljave zakona. Razkritje podatkov pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, čeprav so jih na novo določeni zavezanci sklenili pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, samo po sebi namreč nima učinkov na obdobje pred uveljavitvijo tega zakona. Revizija pa ne navaja, da bi sporne določbe ZDIJZ učinkovale tako, da bi za nazaj posegle v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje ureditve. Ne navaja niti, da bi se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanašala na pravne posle, ki bi bili do uveljavitve ZDIJZ-C že zaključeni.
Navedena zakonska ureditev tudi ni v neskladju z ustavo z vidika načela pravne varnosti, pravice do svobodne gospodarske pobude in načela enakosti pred zakonom.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00017458
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/2, 46, 46/2. ZMZ-1 člen 41, 41/2, 90, 92, 92/1, 92/2.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - pravni interes - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - sprememba pravnega stališča - ugoditev pritožbi
Ob upoštevanju načela primarnosti prava EU (odločitve SEU v zadevi C-662/17) je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločba Ustavnega sodišča - ustavno načelo enakosti pred zakonom - odškodnina za podržavljene nepremičnine - sprememba pravnega stališča - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
Iz določb FIP oziroma UVEG izhaja, da so bile do odškodnine upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00019478
URS člen 22. ZUS-1 člen 52, 60, 93. ZPP člen 339, 339/2-14, 360.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neposredna plačila v kmetijstvu - standard obrazloženosti sodne odločbe - odločanje na seji - glavna obravnava v upravnem sporu - opredelitev do dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka.
Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi revizijski preizkus izdane sodbe, ni ne pristojnost in ne naloga revizijskega sodišča, da to opravi namesto njega.
dovoljenost revizije - pravni interes za tožbo - pravni interes za revizijo - odpadel pravni interes - pogoji za ugotovitveno tožbo
Revidentka nima (ni imela) pravnega interesa za izpodbojno tožbo, če morebitna ugoditev njeni tožbi in odprava izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek inšpekcijskemu organu ne more izboljšati njenega pravnega položaja.
Sodišče prve stopnje je tožbo revidentke, za katero ne izkazuje pravnega interesa, vsebinsko obravnavalo, čeprav bi jo moralo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe zato ne posega v pravice in pravne koristi revidentke, ki bi jih lahko varovala v tem upravnem sporu. V takem primeru pa si revidentka tudi z vloženo revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Takšna revizija zato ni dovoljena.
ZVOP-1 člen 3, 6, 6-1, 6-2, 8, 9. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - varstvo osebnih podatkov - video posnetek - videonadzor javnih površin - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - privolitev - obdelava osebnih podatkov - osebni podatek - sorazmernost - neizkazana neenotna sodna praksa
Revidentka ni izpostavila konkretnega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno po vsebini obravnavane zadeve.
Vprašanje, ali oziroma kdaj je videoposnetek osebni podatek, je splošno in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila. Iz opredelitve pojmov "osebni podatek" in "posameznik" v ZVOP-1 jasno izhaja, da je videoposnetek posameznika nosilec njegovega osebnega podatka (tj. zunanje podobe) takrat, ko je posameznik na njem določen ali določljiv na način, da ga je mogoče identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali časa.
Takšen videonadzor vedno posega v zasebnost posameznika. To izhaja že iz 8. člena ZVOP-1, ki ima podlago v drugem odstavku 38. člena Ustave. Na področju obdelave osebnih podatkov je prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno. To pa še ne pomeni, da vsaka tovrstna obdelava tudi krši človekovo pravico do informacijske zasebnosti. Krši jo, če je nezakonita.
Z branjem zakonskega besedila je mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, ali posameznik z vstopom na javno površino konkludentno privoli v snemanje in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov. Ker mora za veljavno učinkovanje takšne privolitve vnaprej obstajati zakonska ureditev, ki to določa (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1), v obravnavanem primeru pa takšne zakonske določbe ni, se na posameznikovo privolitev ni mogoče sklicevati. Primerjava med možnostjo vsakogar, da krajevno in časovno locira drugega, ki se istočasno nahaja na javni površini, s primerom, ko oseba javnega prava tovrstne podatke načrtno obdeluje, ni ustrezna.
Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja zanikanje revidentkine upravičenosti do videonadzora zaradi zatrjevanih namenov, pač pa nesorazmernost v smislu 3. člena ZVOP-1, saj bi za varstvo premoženja na javnih površinah in zagotavljanje pretočnosti prometa lahko uporabila milejše ukrepe.
Ker ni izkazana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, revidentka tudi z zadnjim ni izkazala pomembnega pravnega vprašanja.
ZKme-1 člen 38, 40. ZDU-1 člen 25. ZUP člen 13, 13/1.
vračilo sredstev po programu razvoja podeželja - preuranjena tožba - pritožba v upravnem postopku - dovoljenost pritožbe v upravnem postopku - zavrženje tožbe - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo kot preuranjeno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožnik pred vložitvijo tožbe ni vložil pritožbe v upravnem postopku. Glede na posebno ureditev upravnega postopka, kot jo za te zadeve določa ZKme-1, je pritožba izključena le za odločbe, izdane na podlagi 54. ali 56. člena tega zakona. Posebna ureditev upravnega postopka pa pritožbe zoper druge odločbe, izdane na podlagi tega zakona, med katerimi je tudi odločba o vračilu, ne izključuje. To pomeni, da je zoper ta del odločbe dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (25. člen Zakona o državni upravi) na podlagi splošnih pravil upravnega postopka (prvi odstavek 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), kar nenazadnje izhaja tudi iz 38. in 40. člena ZKme-1, ki se nanašata na pritožbeni postopek.
Vrhovno sodišče v odločitev o stroških kot stranski terjatvi lahko poseže le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari.
ZP-1 člen 150, 150/1, 151, 151/1, 151/2, 161, 161/1.
pravica do pravnega sredstva - napoved pritožbe - pritožba - laična pritožba - prepozna pritožba
Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Storilčeva laična pritožba z dne 3. 8. 2017 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Sodna praksa laične pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, zato tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019600
ZPP člen 112, 112/1, 325. OZ člen 369, 369/5, 405, 405/2, 1018.
posojilna pogodba - poroštvo - porok in plačnik - solidarno poroštvo - prenos terjatve - pravno nasledstvo - solidarna obveznost - zavarovanje terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - dopolnilna sodba - dopolnitev revizije po izteku roka - dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj sospornikov
Trajanje izvršilnega postopka ne more biti v prid dolžniku na način, da bi v vmesnem času upnikova terjatev postala neiztožljiva (zastarana).
Tožnica h kreditni pogodbi ni pristopila kot porok in plačnik, zato s plačilom nanjo ni prešla upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. Dolg je poravnala kot solidarna dolžnica, zato ima pravico, da zahteva povrnitev celotnega zneska obveznosti od tistega solidarnega dolžnika, v čigar izključnem interesu je bila solidarna obveznost sklenjena.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 3, 3/1. ZDru člen 37, 37/1.
družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - pravica do uporabe - športni objekt - športni objekt občinskega pomena - lastninjenje športnega objekta - namen uporabe nepremičnine - gostinski lokal
Nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, na kateri je imelo pravico uporabe športno društvo, pa niso namenjene športni dejavnosti, se ne lastninijo po določbah Zakona o športu.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - laičen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP). Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
OZ člen 280, 280/1. ZDavP-2 člen 12. ZDavP člen 114. ZDPZP člen 4, 11, 11/3.
nezgodno zavarovanje - višina zavarovalnine - davek od prometa zavarovalnih poslov - nastanek davčne obveznosti - zavezanec za plačilo davka - plačnik davka - jezikovna razlaga zakona
To, da je z namensko razlago zakona mogoče sklepati o tem, kdo je mišljen kot davčni zavezanec, materialnopravno še ne vzpostavlja njegove javnopravne (davčne) obveznosti. Ta mora biti določena z jasnim in nedvoumnim zakonskim pravilom. Ker v konkretnem primeru zavarovančeva obveznost ni določena na takšen način, slednjega ni mogoče šteti za davčnega zavezanca. Čim je tako, pa ni podlage za to, da bi zavarovalnica lahko zmanjšala svojo pogodbeno obveznost v razmerju do zavarovanca oziroma da bi jo transformirala na način, da bi del obveznosti poravnala direktno njemu, preostali del pa tako, da bi zanj plačala sporni davek.
DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC - STVARNO PRAVO
VS00017714
ZIKS člen 145a. ZDen člen 2, 16, 16/2, 18, 18/1, 19, 19/1-1, 32, 32/1, 32/2, 88. ZVEtL-1 člen 7, 42, 43. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) člen 4, 5, 8. ZSZ člen 2.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZDen - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - stavbna zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - vrtec
Ovire za vračilo v naravi predstavljajo izjemo od splošnega načela ZDen, da se upravičencem podržavljeno premoženje primarno vrača v naravi. Le če to ni mogoče zaradi ovir po ZDen ali drugem zakonu, upravičencem pripada odškodnina. Zato mora obstoj ovir dokazati tisti, ki se nanje sklicuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00019542
ZPPDej člen 15, 21, 30. ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. URS člen 22, 23, 35.
predlog za dopustitev revizije - prekop in prenos posmrtnih ostankov - soglasje najemnika groba - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pietete - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 56, 56/3, 59, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - skupno premoženje - kredit - pravnomočnost - prepoved zlorabe pravic - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZVEtL člen 3, 7, 7/1, 7/3, 7/4, 30, 30/4, 43, 44, 57, 57/3. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39. ZDen člen 32. ZNP člen 37.
Ex post ugotovitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini je na podlagi določb o lastninjenju pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču. ZLNDL namreč postopek lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini rešuje po formuli, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njih pravico uporabe ob njegovi uveljavitvi. Za ugotovitev lastninske pravice pa je najprej treba ugotoviti, katero sploh je tisto zemljišče, ki pripada k stavbi.
Argument sodišč nižjih stopenj, da je bilo zemljišče v obdobju veljavnosti ZNNZ pravni prednici nasprotne udeleženke izročeno kot nezazidano stavbno zemljišče, ne utemeljuje kategoričnega zaključka, da takšno zemljišče ne more pomeniti funkcionalnega zemljišča stavbe predlagatelja. Tudi denacionalizacijska odločba, ki je bila izdana dejanskim razlaščencem v obravnavani zadevi ni ovira za odločanje o predlagateljevem predlogu za določitev pripadajočega zemljišča, ker je bila denacionalizacijskim upravičencem plačana odškodnina, ne pa vrnjeno odvzeto premoženje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - odškodninski spor - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi postopanja pristojnega sodišča in tudi od sodnika pristojnega sodišča, bi bilo lahko z odločanjem o njenem zahtevku pri tem sodišču ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost lastnika nepremičnine - odgovornost občine - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - padec na poledeneli površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - neravna tla običajne pohodne površine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Zahteva, da bi morala tretja toženka poskrbeti, da se mesto tožnikovega padca v zimskih razmerah še dodatno posipava s peskom in soljo, nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 353/2009. V konkretnem primeru ne gre za škodni dogodek, za katerega odgovarja tretja toženka po pravilih o krivdni odgovornosti. Niti iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč niti iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja zaključek, da je tretja toženka opustila skrb za primerno in pravočasno čiščenje funkcionalnih površin, namenjenih za dostop do vrtca. To pomeni, da vzrok za tožnikov padec ne izvira iz njene sfere. Glede na dejstvo, da je tožnik hodil v zgodnjih jutranjih urah in v zimskih razmerah, bi poledenela tla moral pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.