CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023166
ZKme-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - retroaktivna uporaba zakona - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se lahko določba drugega odstavka 42. člena Zakona o kmetijstvu uporablja retroaktivno tudi za pravnomočne odločbe, ki so bile izdane pred dnem njene uveljavitve?
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00017458
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/2, 46, 46/2. ZMZ-1 člen 41, 41/2, 90, 92, 92/1, 92/2.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - pravni interes - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - sprememba pravnega stališča - ugoditev pritožbi
Ob upoštevanju načela primarnosti prava EU (odločitve SEU v zadevi C-662/17) je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločba Ustavnega sodišča - ustavno načelo enakosti pred zakonom - odškodnina za podržavljene nepremičnine - sprememba pravnega stališča - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
Iz določb FIP oziroma UVEG izhaja, da so bile do odškodnine upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
ZKme-1 člen 38, 40. ZDU-1 člen 25. ZUP člen 13, 13/1.
vračilo sredstev po programu razvoja podeželja - preuranjena tožba - pritožba v upravnem postopku - dovoljenost pritožbe v upravnem postopku - zavrženje tožbe - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških
Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo kot preuranjeno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožnik pred vložitvijo tožbe ni vložil pritožbe v upravnem postopku. Glede na posebno ureditev upravnega postopka, kot jo za te zadeve določa ZKme-1, je pritožba izključena le za odločbe, izdane na podlagi 54. ali 56. člena tega zakona. Posebna ureditev upravnega postopka pa pritožbe zoper druge odločbe, izdane na podlagi tega zakona, med katerimi je tudi odločba o vračilu, ne izključuje. To pomeni, da je zoper ta del odločbe dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (25. člen Zakona o državni upravi) na podlagi splošnih pravil upravnega postopka (prvi odstavek 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), kar nenazadnje izhaja tudi iz 38. in 40. člena ZKme-1, ki se nanašata na pritožbeni postopek.
Vrhovno sodišče v odločitev o stroških kot stranski terjatvi lahko poseže le v primeru uspeha s pravnim sredstvom zoper odločitev o glavni stvari.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločba Ustavnega sodišča - ustavno načelo enakosti pred zakonom - odškodnina za podržavljene nepremičnine - sprememba pravnega stališča - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala.
Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
Iz določb FIP oziroma UVEG izhaja, da so bile do odškodnine upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00019478
URS člen 22. ZUS-1 člen 52, 60, 93. ZPP člen 339, 339/2-14, 360.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neposredna plačila v kmetijstvu - standard obrazloženosti sodne odločbe - odločanje na seji - glavna obravnava v upravnem sporu - opredelitev do dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka.
Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi revizijski preizkus izdane sodbe, ni ne pristojnost in ne naloga revizijskega sodišča, da to opravi namesto njega.
načelo de minimis non curat praetor - zavrženje tožbe - neznatne posledice - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Sodišče prve stopnje zavrže tožbo, če pravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Gre za t. i. imenovano načelo de minimis. Za take posledice gre na primer takrat, ko je sporen le minimalen znesek, ki ne bi opravičeval stroškov celotnega sodnega postopka. Zato tudi zavrženje tožbe v takem primeru ne more pomeniti kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Če je torej teža posledic po izpodbijanem aktu za pritožnika majhna (zanemarljiva), je odločitev sodišča prve stopnje, da takšno tožbo zavrže in je ne presoja vsebinsko, zakonita.
ZP-1 člen 150, 150/1, 151, 151/1, 151/2, 161, 161/1.
pravica do pravnega sredstva - napoved pritožbe - pritožba - laična pritožba - prepozna pritožba
Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Storilčeva laična pritožba z dne 3. 8. 2017 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Sodna praksa laične pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, zato tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
ZPP člen 319, 319/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 56, 56/3, 59, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - skupno premoženje - kredit - pravnomočnost - prepoved zlorabe pravic - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - maksimalna hipoteka - hipotekarna tožba - odstop terjatve (cesija) - prenos terjatve banke - prenos maksimalne hipoteke - slabe terjatve banke
Namen ZUSKB je bil prav v tem, da „slabe“ terjatve, torej terjatve, ki so jih banke imele proti nesolventnim dolžnikom, prevzame DUTB z vsemi ukrepi zavarovanja in jih nato skuša poplačati ali vnovčiti s pomočjo danih zavarovanj. Tožnica ima prav, da bi stališče, kakršnega zastopa revidentka, izničilo osnovni namen ZUSKB. Po oceni vrhovnega sodišča je tako pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da določbi 11. člena in drugega odstavka 29. člena ZUSKB predstavljata specialno pravilo gleda na splošno določbo četrtega odstavka 146. člena SPZ. Prenos premoženja skupaj s pripadajočimi zavarovanji, med katerimi je tudi maksimalna hipoteka, učinkuje med DUTB in dolžniki banke ne glede na omejitve, ki so določene z drugimi zakoni, med temi zakoni pa je tudi SPZ. Glede na takšno specialno določbo zato ni potrebno, da bi bilo na DUTB preneseno celotno upniško-dolžniško razmerje (ne glede na to, ali bi bilo to sploh mogoče). V obravnavanem primeru je šel glavni dolžnik v stečaj, zato nove terjatve iz posojilnih razmerij z njim niti niso mogle več nastajati in omejitev prenosa maksimalne hipoteke ni imela več pomena. Zato v konkretnem primeru tudi ni pomembno, ali so bile na DUTB prenesene vse terjatve banke iz upniško-dolžniškega razmerja proti konkretnemu dolžniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - odškodninski spor - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi postopanja pristojnega sodišča in tudi od sodnika pristojnega sodišča, bi bilo lahko z odločanjem o njenem zahtevku pri tem sodišču ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča.
− ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da kršitev dolžnosti obveščanja iz 2. alineje 6. člena Pogodbe o štipendiranju ni neznatnega pomena, in ali je bila tožnica upravičena zaradi te kršitve odstopiti od pogodbe;
− ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je tožnica upravičeno odstopila od pogodbe zaradi kršitve pogodbene obveznosti v skladu s 7. alinejo 6. člena Pogodbe o štipendiranju.
Tožničino sklicevanje na nepoznavanje prava pri vlaganju laične pritožbe ne more predstavljati opravičljivega razloga, s katerimi bi lahko uspela v revizijskem postopku. Pravni red lahko deluje le v okviru fikcije, da vsi subjekti poznajo pravna pravila, in da so se dolžni po njih ravnati.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZNISESČP člen 1, 2, 5, 5/2.
dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu ZNISESČP, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?
pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pooblastila pritožbenega sodišča - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa
Ker gre pri pooblastilu pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi, namesto da bi opravilo pritožbeno obravnavo in samo dokončno odločilo v zadevi, za izjemo, ni pretirana zahteva, da pritožbeno sodišče v takšnem primeru to svojo odločitev tudi obrazloži. Odločitev ne sme biti zgolj formularna (s povzetkom zakonskega pogoja, ki utemeljuje izjemo), marveč vsebinska; torej takšna, da jo sodišče, ki odloča o pritožbi po 357a. členu ZPP lahko hitro (brez zamudnega pregledovanja sodnega spisa) preizkusi.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP).
Zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predlagatelja, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ne opravičuje, da bi smel sam vložiti predlog za dopustitev revizije.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost lastnika nepremičnine - odgovornost občine - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - padec na poledeneli površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - neravna tla običajne pohodne površine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka
Zahteva, da bi morala tretja toženka poskrbeti, da se mesto tožnikovega padca v zimskih razmerah še dodatno posipava s peskom in soljo, nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 353/2009. V konkretnem primeru ne gre za škodni dogodek, za katerega odgovarja tretja toženka po pravilih o krivdni odgovornosti. Niti iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč niti iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja zaključek, da je tretja toženka opustila skrb za primerno in pravočasno čiščenje funkcionalnih površin, namenjenih za dostop do vrtca. To pomeni, da vzrok za tožnikov padec ne izvira iz njene sfere. Glede na dejstvo, da je tožnik hodil v zgodnjih jutranjih urah in v zimskih razmerah, bi poledenela tla moral pričakovati in se gibati z ustrezno previdnostjo.
ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 254, 254/2, 254/3, 298, 339, 339/2I-14. OZ člen 154, 154/1, 154/2.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izvedensko mnenje - nejasnosti v izvedenskem mnenju - odprava pomanjkljivosti v mnenju - ugotavljanje dejstev, ki niso bila zatrjevana - dokazni predlog - nov dokazni predlog - razpravno načelo - preskakovanje pravnih sredstev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih sodbe - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - protipravno ravnanje povzročitelja - skrbnost ravnanja - prometna nesreča
Če sodišče ugotovi, da je izvedensko mnenje nejasno, nepopolno ali pa samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti. Z zahtevo za dopolnitev izvedenskega mnenja, čeprav pravdni stranki naj nista imeli pripomb, sodišče ni kršilo razpravnega načela iz prvega odstavka 7. člena ZPP.
Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod določeno zakonsko normo je možna šele, ko so pravnorelevantna dejstva ugotovljena do stopnje prepričanja. Zato je bistvenega pomena, da ugotovljeno dejansko stanje ne pušča nobenega dvoma o poteku prometne nesreče, kadar sodišče ugotovi protipravnost ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče, le eno od teh ravnanj pa naj bi bilo v vzročni zvezi z nastalo škodo.