ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZPP člen 184, 184/2. ZDR člen 206.
podjetniška kolektivna pogodba - kolektivni delovni spor - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - trinajsta plača - zastaranje
Predlagatelj je ob ugotovitvenem zahtevku, ki ga je postavil že v predlogu in ki ima podlago v 1. točki prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, na prvem naroku za glavno obravnavo postavil še dajatveni zahtevek, ki ima podlago v drugem odstavku 53. člena ZDSS-1. Ta namreč določa, da sodišče v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka (to je takrat, ko ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe) lahko glede na naravo razmerja na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti. Sam zakon tako predvideva, da v kolektivnem delovnem sporu predlagatelj lahko, ob ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, postavi tudi dajatveni zahtevek, da se nasprotnemu udeležencu naloži izpolnitev določene obveznosti npr. plačilo plače in podobno. Gre torej za uveljavljanje drugega zahtevka od obstoječega, kar v celoti ustreza definiciji spremembe tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Stališče sodišča druge stopnje, da terjatev, o kateri je bilo odločeno z dajatvenim delom sodbe, ni zastarana, temelji na zmotni presoji, da predlagatelj z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka na prvem naroku za glavno obravnavo ni spremenil tožbe.
Ob uveljavljanju terjatve na izpolnitev obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe na prvem naroku za glavno obravnavo dne 18. 1. 2018 je petletni zastaralni rok že potekel. Ker je nasprotni udeleženec ugovarjal zastaranje terjatve, je ta del tožbenega zahtevka treba zavrniti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Seznanitev z obtožnico lahko predstavlja relevantno točko, od katere prične teči subjektivni rok za podajo odpovedi, vendar ne v vsakem primeru. Če gre za kompleksne obtožbe, če so podlaga za obtožnico indični dokazi, obtoženi pa očitke v obtožnici zanika, je mogoče, da delodajalec zgolj s seznanitvijo z obtožnico še ne ugotovi razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - višina - delovna doba - delodajalec - prekinitev delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri določitvi višine odpravnine pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo tudi delovno dobo, doseženo pri delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca?
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Odločba toženke z dne 4. 9. 2004 o priznanju pravice do starostne pokojnine od 20. 9. 2004 dalje je postala formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da po poteku pritožbenega roka zavezuje obe stranki, četudi je nepravilna, torej tudi če je bila osnova za odmero pokojnine določena napačno in ni temeljila na vseh plačanih prispevkih, ki bi se sicer morali upoštevati.
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožnikov, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Glede učinkovanja nove odločbe pa Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
pokojnina - dodana doba - izpolnjevanje pogojev - policist
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-2, s tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 7, 40, 108, 111, 178. ZPIZ-2 člen 391, 394.
delna pokojnina - odvetnik - status zavarovanca - polovični delovni čas - odmera pokojnine
Pri tožniku je prišlo do spremembe obsega zavarovanja oziroma prenehanja zavarovanja za polovični delovni čas 24. 6. 2011, zato je že dne 24. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do delne starostne pokojnine. Izplačevanje pravice ureja prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2, ki določa, da se uživalcu pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker je pri tožniku prišlo do spremembe obsega zavarovanja 24. 6. 2011, je od tega datuma dalje upravičen tudi do izplačevanja delne pokojnine.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočna odločba - nova odločba - učinek za naprej
Tožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. Ustavno sodišče je datum upravičenosti do višje pokojnine vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.
ZDR-1 člen 49, 54, 54/1-6, 74, 74/1, 74/2, 77, 77-1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZZ člen 39. ZPP člen 274.
vodstveni delavci - predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določen čas - mandat - sodno varstvo
Predčasna razrešitev vodilnega delavca, ki ima pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sicer institut delovnega prava, vendar pa je njena edina pravna posledica prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Predčasna razrešitev pomeni (tako kot potek mandata) prenehanje pogodbe. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1, sta razrešitev in prenehanje pogodbe neločljivo povezani pravni dejstvi. Po datumu razrešitve, ki pomeni hkrati prenehanje pogodbe o zaposlitvi, delavec ne more več zahtevati odprave kršitve pri delodajalcu, saj je takšna zahteva smiselna, če kršitev še traja. Če pa ima za posledico prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tedaj nastopi situacija iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ki od delavca terja neposredno vložitev tožbe v 30 dnevnem roku.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po tem, ko prejšnja preneha (nezakonito) veljati, ne pomeni sporazumnega prenehanja veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na takšen način tudi ne pomeni spremembe pogodbe.
delegacija pristojnosti - sorodstveno razmerje - sodnica - zakoniti zastopnik stranke
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožene stranke mož sodnice sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno sodišče, bi lahko vzbudilo dvom o objektivni nepristranskosti sodišča in s tem v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi vloge ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - krajši delovni čas - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Kadar sodišče ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bil zaposlen za polni delovni čas, pa se je po prenehanju delovnega razmerja za polni delovni čas zaposlil pri drugem delodajalcu, v skladu z ustaljeno sodno prakso lahko prizna delovno razmerje le za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu. Za vmesno obdobje mu gre lahko kvečjemu odškodnina v višini razlike med plačo, ki bi jo prejel od delodajalca, pri katerem mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje in plačo, ki jo je prejel pri drugem delodajalcu, seveda, če do takšne razlike prihaja. Na ustrezen način je to pravilo treba uporabiti tudi, ko gre za nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo sklenjeno za čas, krajši od polnega delovnega časa.
Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo le iz razloga, da bi časovno omejilo obdobje, za katerega priznava reparacijo, in sicer do vrnitve tožnice nazaj na delo, ter da bi besedo "plača" nadomestilo z izrazom "nadomestilo plače." Pri tem pa je zneske in datume, kot jih je v izreku sodbe zapisalo sodišče prve stopnje napačno povzelo, čeprav iz obrazložitve jasno izhaja, da jih ni imelo namena spreminjati.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitev
Taka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP). ZNP v poglavju, v katerem ureja postopek za ureditev mej, drugačne določbe ne vsebuje. Revizija tako ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP, v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona in 37. členom ZNP).
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - trajanje preizkusne dobe
V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00018562
OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 378. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - prepoved prometa z živili - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - inšpekcijsko nadzorstvo - varovanje zdravja - inšpekcijski postopek - nedopustno dolgo trajanje postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - inšpektor - malomarnost
Tožnik je glede na toženkino ravnanje v konkretnem primeru upravičeno štel, da mu sporna pisna odločba prepoveduje uporabo konkretnih sestavin, ki jih je tožnikova družba uporabljala pri izdelavi sporne pijače, ker naj bi vsebovale THC in je bila s tem tožniku onemogočena proizvodnja, kot je toženki pravilno obrazložilo tudi pritožbeno sodišče. Zaradi napačnega postopanja upravnega organa se je ta postopek nerazumno dolgo zavlekel, v tem času pa je bilo tožniku onemogočeno uporabljati surovine, na katerih je temeljila njegova receptura, čeprav je v vmesnem času poskušal izkazati njegovo ustreznost. Bistven zastoj v postopku je povzročil prav drugostopenjski inšpekcijski organ. Pravilen je zaključek nižjih sodišč o toženkinem malomarnem ravnanju, saj je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno ravnanje inšpektorice v nasprotju z dolžno skrbnostjo in predpisi, ravnanje inšpekcijskega organa pa je odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 25. ZST-1 člen 16, 34. ZPP člen 371.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izredna pravna sredstva - predlog za dopustitev revizije - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - odločba Ustavnega sodišča - obseg revizijskega preizkusa - odmera sodne takse po ZST-1 - višina sodne takse
Načeloma ni v nasprotju s pravico dostopa do sodišča, če je kot pozitivna predpostavka za vsebinsko odločanje v zadevi predpisano plačilo sodne takse oziroma če se odločanje pogojuje z vnaprejšnjim plačilom sodnih stroškov.
Ne glede na to, da je bil z ZPP-D spremenjen primarni namen revizije kot izrednega sredstva, gre vendarle za pravno sredstvo v rokah strank. Od vsakokratne presoje strank je odvisno, ali bodo preko javnega interesa, ki se kaže v rešitvi za pravni red in sodno prakso pomembnih pravnih vprašanj, zavarovale (tudi) svoje lastne individualne interese v posamičnem sporu; od njih je tudi odvisno, katera vprašanja bodo v svojem predlogu izpostavile kot pravno pomembna. Zato je zakonodajalec smel predpisati tudi takso za postopek s predlogom za dopustitev revizije, in to kljub temu da se v tej prvi fazi postopka o pravnem sredstvu še ne odloča meritorno. Ne gre namreč spregledati tudi pozitivnih (želenih) učinkov sodnih taks, ki so (tudi) v tem, da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih predlogov. Glede na to določbe ZST-1 v postopku odmere takse za postopek s predlogom za dopustitev revizije določajo le način izvrševanja tožničine pravice do sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem in ne posegajo v to njeno pravico.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - aktivna legitimacija - lastnik - dosmrtni užitkar
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pri odločanju o tožbenem zahtevku pravilno odločili glede aktivne legitimacije tožnika.
ZKP člen 65, 65/1, 97, 97/2.. ZOdv člen 2, 2/2, 16, 16/1.
druga odločba - pomembno pravno vprašanje - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca - nadomeščanje odvetnika na naroku - odvetniški pripravnik
Odvetnik ni edini, ki stranko (oškodovanca) lahko zastopa v postopku pred sodiščem. Že iz citirane določbe drugega odstavka 97. člena ZKP izhaja, da lahko v kazenskem postopku oškodovanec pooblasti tudi osebo, ki ni odvetnik oziroma odvetniški kandidat. Takšna ureditev je skladna tudi s V. poglavjem ZKP, ki med drugim ureja položaj oškodovanca. Ta sme na podlagi prvega odstavka 65. člena ZKP izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblaščencu, pri čemer zakon oškodovanca ne omejuje pri izbiri svojega pooblaščenca. Bistveno je, da ima oškodovanec široke možnosti glede izbire pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da je pooblaščenec v vsakem primeru upravičen do (odvetniške) nagrade. V kazenskem postopku si oškodovanec lahko za pooblaščenca vzame tudi osebo, ki ni odvetnik oziroma nima pravne izobrazbe, ne sme pa tak pooblaščenec opravljati svojih storitev proti plačilu, saj je tako imenovano zakotno pisaštvo prepovedano. S tem se prepreči odplačno opravljanje odvetniškega poklica tistim osebam (pooblaščencem), ki odvetniškega statusa nimajo, s čimer se ščiti tudi stranke pred zanje neugodnimi posledicami, ki bi jih imela (nekvalitetna) procesna dejanja njihovih nekvalificiranih pooblaščencev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP. Tudi očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod ta pravni standard.