• Najdi
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>
  • 961.
    VSRS Sodba II Ips 228/2016
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00012719
    ZM člen 16, 16/2, 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 328, 359.
    prepoved spremembe na slabše - očitna pomota - pravnomočnost - popravni sklep - menično poroštvo - aval - načelo menične strogosti - pooblastilo za izpolnitev
    Očitno pomotne - navidezne odločitve ne postanejo pravnomočne (v smislu njihove nesprejemljivosti), saj lahko sodišče popravni sklep izda "kadar koli", in ne zgolj do pravnomočnosti sodbe.
  • 962.
    VSRS Sodba II Ips 250/2016
    31.5.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00016774
    ZN člen 43, 44, 45. SPZ člen 132. OZ člen 50, 99.
    prodajna pogodba za nepremičnino - notarski zapis - razveljavitev pogodbe - posojilna pogodba - subjektivni rok za izpodbijanje - ničnost pogodbe - prevara - navidezna (simulirana) pogodba
    Relevantna je zmota ob sklepanju pogodbe; okoliščina, da tožnica prejela zemljiškoknjižni in izvršilne sklepe po sklenitvi pogodbe, ni argument proti zaključku, da je bila v zmoti v trenutku sklepanja pogodbe.
  • 963.
    VSRS Sodba II Ips 75/2018
    31.5.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00012702
    OZ člen 950, 950/1, 950/4. ZOZP člen 20.
    zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - preprečevanje zavarovalnega primera - omejitev škodnih posledic - pasivnost zavarovanca - splošni zavarovalni pogoji - zavrnitev tožbenega zahtevka - prepustitev vodenja pravde zavarovalnici - izbira pooblaščenca - sosporništvo - zmanjšana obveznost zavarovalnice zaradi ravnanja zavarovanca v sodnem postopku - dopuščena revizija
    Dolžnost pozitivnega ravnanja je bremenila tožnico tako, da bi morala zavarovalnici prepustiti vodenje pravde ne zgolj na podlagi njene udeležbe kot prve tožene stranke, temveč tudi kot tiste, ki bi ji celo morala izbrati odvetnika za njeno (tožničino) zastopanje. Tožnica pa je ravnala drugače. Odločila se je, da pooblasti za zastopanje v pravdi odvetnika, ki si ga je sama izbrala. S tem pa je prevzela tveganje procesnih opustitev oziroma nestrokovnega ravnanja izbranega odvetnika v pravdi izključno v svoje breme. Čeprav je prva tožena stranka vedela, da je tožena tudi tožnica, ni bila dolžna tožnici izbirati drugega – dodatnega odvetnika. Tudi ni imela razumnih razlogov, da bi tako ravnala. Ni ji namreč mogoče naložiti take skrbnosti, ki bi temeljila na predvidevanju, da s strani zavarovanca izbrani odvetnik v pravdi ne bo ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, na primer: da niti ne bo vložil pritožbe na podlagi predhodne strokovne ocene o primernosti pred sodiščem prve stopnje prisojene višine odškodnine. Posledično njena skrbnost v razmerju do tožnice prav tako ni bila tako dalekosežna, da bi jo morala še posebej opozarjati na vložitev pritožbe, ob razumnem pričakovanju, da bo tožničin pooblaščenec kot strokovnjak enako poskrbel za tožničine interese, kot je to zanjo storil njen pooblaščenec.
  • 964.
    VSRS Sodba I Ips 14633/2016
    31.5.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00012850
    ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.. KZ-1 člen 208, 208/1.
    kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zatajitve - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - zatajitev - tuja stvar - prodajna pogodba - kupnina
    Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker dejanje, kot je opisano v krivdoreku sodbe, ni kaznivo dejanje, saj iz konkretnega dela opisa kaznivega dejanja ne izhaja, da je bil denar, ki naj bi si ga protipravno prilastil, obsojencu zaupan.

    Kupnina obsojenecu ni bila izročena (zaupana) kot tuja stvar v pričakovanju, da bo vrnjena, ampak kot denarna protivrednost, ki jo je moral oškodovanec (kot kupec) obsojencu plačati po prodajni pogodbi.
  • 965.
    VSRS Sklep II DoR 125/2018
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027588
    ZDLov-1 člen 54, 54/4, 54/7. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - objektivna odgovornost države - subsidiarna odgovornost - razlaga zakonske določbe - trk motornega vozila z divjadjo - odgovornost upravljalca lovišča - izguba zaslužka med zdravljenjem - stroški tuje pomoči in nege - stroški zdravljenja
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je subsidiarna odgovornost RS po četrtem odstavku 54. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) za povračilo škode, ki je nastala na nelovnih površinah od divjadi, v primeru, ko upravljalec lovišča ni krivdno odgovoren za škodo, objektivna,

    - ali četrti odstavek 54. člena ZDLov-1, ki ureja odgovornost za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah od divjadi, dopušča tudi presojo nepremoženjske in premoženjske škode, ki je povzročena zaradi trka divjadi in premikajočega se vozila (konkretno škode, ki je tožniku nastala zaradi telesnih poškodb in v njegovi osebni sferi, to je izguba zaslužka, tuja pomoč, stroški zdravljenja itd.),

    - ali se specialna določba sedmega odstavka 54. člena ZDLov-1, ki izrecno predpisuje odgovornost upravljalca lovišča in/ali voznika za škodo v primeru trka divjadi in premikajočega se vozila, uporablja tudi za odgovornost za nastalo nepremoženjsko škodo in premoženjsko škodo iz naslova izgube zaslužka, tuje pomoči in stroškov zdravljenja.
  • 966.
    VSRS Sklep I R 63/2018
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00016294
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - okrožni državni tožilec kot zakoniti zastopnik stranke v postopku - zavrnitev predloga
    Okoliščina, da je upnikova zakonita zastopnica okrožna državna tožilka, ki zastopa obtožne akte na Okrožnem in na Okrajnem sodišču v Murski Soboti, ne pomeni „drugega tehtnega razloga“, ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti z Okrajnega sodišča v Murski Soboti na drugo stvarno pristojno sodišče. Zastopanje obtožnih aktov v kazenskih postopkih na pristojnem sodišču ni razlog za razumen dvom v pristranskost odločanja v izvršilnem (civilnem) postopku.
  • 967.
    VSRS Sodba I Ips 81507/2010
    31.5.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00012890
    KZ člen 183, 183/3.. ZKP člen 18, 18/2, 340, 340/4, 371, 371/1-8.
    kršitev materialnega prava - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - čas storitve kaznivega dejanja - spolno občevanje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izvedensko mnenje
    Pri obravnavi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po tretjem odstavku 183. členu KZ, čas storitve predstavlja pravno relevantno okoliščino z vidika presoje, ali je storilec deloval v posebej označenem času, torej v obdobju do oškodovančeve dopolnitve 15. leta starosti.

    Spolno občevanje predstavlja jasen in enoznačen pojem, ki se nanaša na naravno združitev spolnih organov, v kazenskopravnem smislu pa je kaznivo dejanje dokončano že s samim začetkom penetracije. Gre za vrsto zakonskega (naravnega) znaka, ki je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato za konkretizacijo kaznivega dejanja zadostuje že sklicevanje na njegovo zakonsko prvino.

    Ob postavitvi sodnega izvedenca B. C. so bili dokazi v zvezi s predhodnim zaslišanjem oškodovanke v preiskavi že izločeni in zato sodni izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja ni razpolagal niti z oškodovankino izpovedbo niti z njo povezanimi podatki ter se je pri svojem delu omejil izključno na vprašanja, ki mu jih je z odredbo postavilo sodišče. V izvedenskem mnenju sodni izvedenec tudi ni zapisal ali upošteval ničesar, kar bi mu povedala oškodovanka o kaznivem dejanju, prav tako pa ga o tem ni zasliševalo sodišče na glavni obravnavi. Na podlagi predstavljenega izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza.
  • 968.
    VSRS Sklep I Kr 93774/2010
    31.5.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00012897
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev drugostopenjskega sodnika - običajni kolegialni odnosi
    Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, zato je krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če so za to po presoji sodišča podani tehtni razlogi.

    V konkretnem primeru iz predloga za prenos krajevne pristojnosti po presoji Vrhovnega sodišča niso razvidne okoliščine, ki jih ne bi imel pred očmi že zakonodajalec, ki je v drugem odstavku 40. člena ZKP določil, da o pritožbi višjega sodnika zoper odločbo predsednika višjega sodišča odloča tričlanski senat višjega sodišča. Drugačna odločitev - ugoditev predlogu za prenos pristojnosti - bi pomenila, da bi neposredno višje sodišče moralo za odločanje o pritožbi po drugem odstavku 40. člena ZKP vselej določiti drugo stvarno pristojno sodišče. To bi predstavljalo nedopusten poseg sodne veje oblasti v pristojnost zakonodajalca in posledično kršitev ustavnega načela delitve oblasti.
  • 969.
    VSRS Sklep II DoR 30/2018
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00014822
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - dobra vera - zemljiškoknjižno stanje - izločitvena pravica - osebni stečaj - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
  • 970.
    VSRS Sklep II Ips 49/2018
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS00012713
    ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 375, 375/1, 377.
    dovoljenost revizije - založniška pogodba - prenos materialnih avtorskih pravic - odstop od pogodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - dopuščena revizija
    Zahtevek za prepoved prodaje avtorskih del in zahtevek za plačilo avtorskega honorarja nista zahtevka, ki bi se opirala na isto dejansko in pravno podlago. Pa tudi ne medsebojno povezana zahtevka v smislu petega odstavka 367. člena ZPP.

    založniška pogodba - prenos avtorskih pravic - kršitev pogodbenih obveznosti - obveznosti založnika - odstop od pogodbe
  • 971.
    VSRS Sklep I Kr 21363/2016
    31.5.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00013060
    ZKP člen 35, 35/1.
    prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča
    Oškodovanec kot tožilec je vložil obtožnico zoper dva višja sodnika, ki odločata v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Že okoliščina, da gre za dva izmed (petnajstih) sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki je pristojno odločati o vloženi pritožbi, predstavlja tehten razlog zaradi katerega bi bil lahko ustvarjen videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote.
  • 972.
    VSRS Sklep II DoR 132/2018
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00019607
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZZZDR člen 123.
    preživninska obveznost staršev - prenehanje preživninske obveznosti - invalid - polnoletni invalidni otrok - zadostna sredstva za preživljanje - dopuščena revizija
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil v konkretnem premeru pravni standard "zadostna sredstva za preživljanje" iz prejšnje zakonske dikcije 123. člena ZZZDR pravilno napolnjen.
  • 973.
    VSRS Sodba II Ips 229/2016
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00012429
    ZPP člen 318, 329, 329/3.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv stranki na popravo tožbe - določnost tožbenega zahtevka - sklep procesnega vodstva - vročitev sklepa - podjemna pogodba - odprava napak
    V trenutku, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sama okoliščina, da sodišče prve stopnje te ni izdalo takoj, ključnega argumenta za njeno izdajo - dejstva, da je bila popolna in sklepčna tožba pravilno vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila - ne more spremeniti. Ker so torej pogoji za izdajo zamudne sodbe bili izpolnjeni že v trenutku izteka roka za odgovor na tožbo, pa izdaja nadaljnjih procesnih sklepov na dopolnitev tožbe (ki so se izkazali za nepotrebne), na upravičenost njene izdaje ne more vplivati.

    Določitev načina odprave napak praviloma ni naloga tožnika. Ta ga lahko določi le, če gre za edini način, s katerim je mogoče doseči pravilno izpolnitev obveznosti. V vseh drugih primerih je izbira načina odprave napak prepuščena podjemniku.
  • 974.
    VSRS Sodba II Ips 29/2018
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00032835
    ZPP člen 253, 339, 339/2, 370.
    veljavnost oporoke pred pričami - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - izvedenec - zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca
    V skladu s sodno prakso do kršitev pravil pravdnega postopka ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Potrebo po zaslišanju izvedenca, ki je svoje mnenje podal pisno, je nujno treba presojati od primera do primera.
  • 975.
    VSRS Sodba I Ips 55384/2011
    31.5.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00013062
    ZKP člen 150, 150/1-1, 153, 153/2, 153/4, 154, 154/1, 154/2.. KZ-1 člen 263, 263/1, 263/2.. URS člen 3, 3/2, 23, 23/1, 37, 37/2.
    kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - uradno dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izjava državnega tožilca - kazenski pregon - procesni prekluzivni rok - uničenje podatkov - komunikacijska zasebnost - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - pravica do nepristranskega sojenja - odreditev ukrepa - izločitev sodnika - pravica do obrambe v postopku - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena
    Celotno obsojenčevo ravnanje je bilo ciljno naravnano v udejanjanje neprava, to je v objavo razpisa prostega delovnega mesta za vnaprej zbrano kandidatko. Za uradna dejanja se štejejo tudi druga ravnanja uradnih oseb, ki jih morajo opraviti na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa v okviru svojih službenih pristojnosti oziroma nalog, praviloma po vnaprej predpisanem postopku.

    Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Rok iz drugega odstavka 154. člena ZKP je prekluziven. Začetka kazenskega pregona ne moremo enačiti s posameznimi procesnimi dejanji državnega tožilstva ali policije, ki so usmerjena v pregon storilca. Za kazenski postopek je mogoče šteti samo sodni postopek. Brez zahteve upravičenega tožilca po kazenskem pregonu se kazenski postopek ne more začeti.

    Sodišče je z opravo vnaprejšnje dokazne ocene in zaključkom, da narava konflikta med obsojencem in preiskovalnim sodnikom ni takšna, da bi lahko vplivala na (vsaj) videz nepristranskosti sodišča pri odrejanju prikritih preiskovalnih ukrepov, kršilo pravico do obrambe.
  • 976.
    VSRS Sklep II Ips 239/2016
    31.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00015309
    ZPP člen 380, 380/2. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 66, 66/3.
    prodaja nepremičnine - solastnina - prodaja solastnega dela nepremičnine - zakonita predkupna pravica - ponudba predkupnemu upravičencu - ponudba za sklenitev prodajne pogodbe - obvestilo o nameravani prodaji - bistvene sestavine pogodbe - odpoved predkupni pravici - tožba za razveljavitev pogodbe - oblika ponudbe - ustna oblika
    Podatek o tem, komu se prodaja solastninski delež na nepremičnini, je bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine.

    Materialnopravno zmoten je zaključek nižjih sodišč, da ustno obvestilo (ponudba predkupni upravičenki) samo po sebi ne zadošča. Če iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je bila predkupna upravičenka s prodajo, njenimi pogoji in tudi o potencialnem kupcu dejansko ustno seznanjena ter se je nato svoji predkupni pravici odpovedala, je to po presoji Vrhovnega sodišča dovolj za zaključek, da njena predkupna pravica zaradi sklenjena sporne prodajne pogodbe med tožencema ni bila kršena.
  • 977.
    VSRS Sodba VIII Ips 46/2018
    30.5.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00026986
    ZDR-1 člen 7, 7/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - šikaniranje na delovnem mestu
    Pri kaznivem dejanju šikaniranja gre za tako imenovano tiho blanketno normo, ki ne vsebuje neposredne napotitve na drug predpis, vendar je za ugotovitev, ali je storilec izpolnil določen zakonski znak, treba uporabiti predpise iz drugih pravnih področij. Tako je glede zakonskega znaka spolnega nadlegovanja treba upoštevati opredelitev iz prvega odstavka 7. člena ZDR-1. Ta spolno nadlegovanje opredeljuje kot kakršnokoli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Pri tožniku je šlo za neželeno verbalno ravnanje, ki je prizadelo dostojanstvo varnostnic, kar povsem nedvomno izhaja iz njihovih pisnih izjav. Navedeno pomeni, da je bil izpolnjen tudi nadaljnji zakonski znak kaznivega dejanja šikaniranja, to je povzročitev ponižanja ali prestrašenosti drugemu zaposlenemu.
  • 978.
    VSRS Sodba VIII Ips 52/2018
    30.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00014550
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 235, 235/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija
    Pri presoji, ali ima kršitev, ki se očita delavcu, tudi vse znake kakšnega kaznivega dejanja, sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo poda delodajalec (lahko takšne pravne kvalifikacije niti ne poda), pač pa je vezano na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo. Pravilna kvalifikacija delavčevega ravnanja oziroma presoja, ali so v ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, sodi na področje pravilne uporabe materialnega prava.

    Tožnik je z napeljevanjem dosegel naknadno lažno spremembo evidence delovnega časa, ki jo mora toženka voditi kot delodajalec in nato to evidenco uporabil kot resnično v prekrškovnem sodnem postopku. Sam je v tem postopku predložil spremenjeno registracijo delovnega časa, po zaprosilu sodišča pa je njegovo prisotnost na delu potrdila še toženka, ponovno na podlagi evidence delovnega časa, ki jo vodi.
  • 979.
    VSRS Sodba VIII Ips 2/2018
    30.5.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00012514
    ZDD-1 člen 25, 31. ZVOP-1 člen 74, 77. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tatvina - uporaba dokazov - videoposnetek - pravica do zasebnosti - varstvo lastninske pravice - načelo sorazmernosti - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti
    Izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, je v pravdnem postopku lahko dopustna le, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Poleg tega mora imeti izvedba takšnega dokaza še prav poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava, sodišče pa mora v takem primeru upoštevati tudi načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost.

    Sodišči nižjih stopenj sta pravilno uporabili t.i. test sorazmernosti v zvezi z dopustitvijo izvedbe in uporabe poročila detektiva oziroma nastavitve pasti za male tatove (označeni bankovci). Kljub temu, da je bilo z navedenim ukrepom poseženo v tožničino pravico do zasebnosti, je glede na vse okoliščine primera veliko močnejši interes – z varstvom zasebne lastnine – izkazala toženka in njen varovanec.
  • 980.
    VSRS Sodba VIII Ips 287/2017
    30.5.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VS00012797
    ZPIZ-2 člen 27, 39a, 399.
    starostna pokojnina - policist - pogoji za pridobitev pravice
    Izplačilo 20% dela pokojnine je vezano na izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-2, teh pa tožnik ni izpolnjeval.

    V 399. členu ZPIZ-2 je določeno le prehodno obdobje, v katerem se postopno spreminjajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o policiji. Ta člen se nanaša le na ozko skupino zavarovancev, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za pravico do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, torej po pogojih, ki veljajo za vse ostale zavarovance. Na podlagi tega člena jim je zagotovljena le pravica do starostne pokojnine, ne pa tudi druge pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>