predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po nasprotnem razlogovanju je torej treba dovoljenost predloga oceniti v skladu z zakonskimi določbami o dovoljenosti revizije, ki so veljali pred uveljavitvijo novele ZPP-E. V skladu s tedaj veljavnim drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. V takšnem primeru torej niso podane predpostavke za dopustitev revizije in bi zato tožnica morala vložiti revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku
Okoliščina, da je mama tožnika zaposlena pri sodišču, ki je pristojno za obravnavanje njegovega zahtevka, je v okoliščinah konkretnega primera tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zlasti ker gre za manjše sodišče.
omejitev gibanja prosilcu - razlogi za omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost - opravljena glavna obravnava - dokazna ocena sodišča prve stopnje - začasna odredba - odpadel pravni interes
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo. Iz določbe 84. člena ZMZ-1 namreč ne izhaja zahteva, da mora prosilec z gotovostjo izkazati svojo identiteto. Obstajati mora očiten dvom v tožnikovo istovetnost. Pri tem je pomemben kriterij za ugotavljanje prosilčeve identitete tudi prosilčeva utemeljitev, zakaj ne more predložiti originalov dokumentov. Toženka mora zato glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost.
Sodišče prve stopnje je dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje in je svojo presojo, da na glavni obravnavi ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča izreka spornega ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce ne iz enega ne iz drugega razloga, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi.
Ali se naknadna vplačila, ki jih družba z omejeno odgovornostjo evidentira na postavki lastnega kapitala v okviru kapitalskih rezerv, vštevajo v vrednost kapitala ob pridobitvi (po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2) za namene ugotavljanja davčne osnove po prvem odstavku 97. člena ZDoh-2 in za odmero dobička iz kapitala (po poglavju 6.3 ZDoh-2)?
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 137, 138, 141, 221, 204, 204/1, 204/3. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 558, 558/1-c, 859. ZPCP-2 člen 3, 3/1-19, 109, 109/3. URS člen 62. ZUP člen 62.
obračun uvoznih dajatev - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - kabotaža - CEMT - tovorni list - carinski dolžnik - nastanek carinske obveznosti - zastaranje carinske terjatve - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - cestni tovorni prevozi - jezik postopka - jezik pisanj
Vozilo dano v carinski postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev mora biti namenjeno uporabi (prevozu blaga) v notranjem prometu Skupnosti (npr. med Slovenijo in Španijo). Če pa se prevoz opravi znotraj iste države članice - kabotaža (med krajema v Sloveniji) brez posebnega (dodatnega) dovoljenja, ni več izpolnjen pogoj za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.
V obravnavani zadevi ni mogoče spregledati napake oziroma ji pripisati nebistvenega vpliva na izvajanje predmetnega carinskega postopka, saj za to nista izpolnjena dva od navedenih treh pogojev, med drugim, da naknadno ni mogoče izpolniti formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, torej pridobiti dovoljenja za že opravljeno kabotažo. Revident nezmožnosti sanacije napake ne oporeka.
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku pred sodiščem ni kršena, če si mora stranka sama priskrbeti prevode sodnih pisanj v svoj jezik.
začasna odredba - neprofitno najemno razmerje - tržna najemnina - težko popravljiva škoda - neposredna posledica v upravnem sporu izpodbijanega akta - neizvedba glavne obravnave - procesne predpostavke za tožbo
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
Narava odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe terja hiter postopek, zato sodišče prve stopnje (praviloma) ne izvaja posebnega ugotovitvenega postopka, ampak odloča na podlagi dejstev, navedenih in verjetno izkazanih v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Po ustaljeni upravno sodni praksi mora vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa.
ZUS-1 člen 6, 6/1. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 281. URS člen 158.
zavrženje tožbe - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - sklep o dovolitvi obnove postopka - pravnomočna odmerna odločba
Odločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali pri oporočnem dedovanju po mačehi (očimu) traja davčna oprostitev za pastorko (pastorka) le do smrti njenega (njegovega) očeta (matere).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS00013960
ZUstS člen 23. URS člen 156.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - mladoletni prosilci
Vrhovno sodišče je soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-748/16 edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve ZMZ. Pri tem Vrhovno sodišče glede protiustavnosti ZMZ izhaja iz stališč Ustavnega sodišča, ki jih je v zvezi z zahtevami 56. člena Ustave navedlo v svoji odločbi. S tem bo Ustavno sodišče lahko podalo tudi stališča, ki bodo navedeno pravno situacijo razrešila in razjasnila posledice, ki izvirajo iz ugotovitev, ki jih je sprejelo v svoji odločbi.
Vrhovno sodišče je na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču tako pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZMZ, ki je priložena temu sklepu.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - upoštevanje navodil - izključitev odgovornosti - preprečljivo in predvidljivo ravnanje - ravnanje oškodovanca - mandatna pogodba z odvetnikom - odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda roka za vložitev revizije
Okoliščina, da je bil oškodovanec nekvalificiran delavec, ki se ni spoznal na konstrukcijske lastnosti objekta, ni odločilna za presojo vzročnosti. Bistveno je, da mu je bilo jasno naročeno, naj preneha z delom (ročnim žaganjem), da tega navodila ni upošteval in je ravnal v nasprotju z njim.
nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - oseba brez PDI
Pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.
Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ker kljub izrecnemu pravnemu pouku ni navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložil takšnega dokazila, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
dopuščena revizija - zahtevek podizvajalca do naročnika - narava pogodbe - podjemna pogodba - pogodba o sofinanciranju
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se v primeru, ko pravna oseba izvaja določene naloge na podlagi zakona (v konkretnem primeru Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019), pri čemer država s pravno osebo sklene pogodbo o sofinanciranju nalog, ki jih bo izvedla pravna oseba, katera za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, šteje, da gre za razmerje naročnik - izvajalec - podizvajalec v smislu 631. člena OZ oziroma da pogodba med toženo stranko in R., d. o. o. št. ... z dne 15. 2. 2010 predstavlja podjemno pogodbo po 619. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00012867
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - delovni stroj - prometna funkcija vozila - uporaba določb ZOZP
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se je viličar v trenutku nastanka škodnega dogodka uporabljal kot prevozno sredstvo, uporabljeno v skladu z običajnimi funkcijami motornega vozila (v njegovi prometni funkciji) in so posledice tovrstne nesreče zajete z zavarovanjem AO.
ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3. ZIZ člen 229.
zahteva za varstvo zakonitosti - ponovno motenje posesti - subjektivni rok - obstoj izvršilnega naslova - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
V zahtevi je zastavljeno vprašanje pravilne uporabe 229. člena ZIZ za primer, ko tridesetdnevni subjektivni rok za novo motilno dejanje, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, izteče preden upnik pridobi izvršilni naslov v postopku zaradi predhodnega motenja posesti oz. ko tak izvršilni naslov pridobi, ko je pravda za novo motenje posesti že (še) v teku. Vendar tožilstvo ni ne zatrjevalo ne izkazalo, da bi bila sodna praksa višjih sodišč v tovrstnih primerih neenotna (kar je nujni pogoj za dovoljenost zahteve po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP). Poleg navedenega tožilstvo ni zatrjevalo, da bi odgovor na zastavljeno vprašanje presegal konkretni primer in interes konkretne tožnice za varstvo pred motenjem njene posesti. Ker tudi Vrhovno sodišče objektivne koristi za odgovor na zastavljeno vprašanje ni našlo, je presodilo, da vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP, in da tudi odgovor
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - odgovornost za obveznosti - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - kredit - dokazno breme
Domneva o skupni odgovornosti pravdnih strank za najete kredite bi se vzpostavila šele, če bi tožena stranka dokazala, da so bili krediti najeti (oziroma obveznosti prevzete) v času trajanja zunajzakonske skupnosti. V tem primeru bi dokazno breme o tem, da njihov najem ni bil posledica skupne odločitve partnerjev, res prešlo na tožečo stranko. Brez trditev o času nastanka kreditnih obveznosti (sploh glede na ugovor tožeče stranke, da naj bi te nastale po razpadu zunajzakonske skupnosti) pa ugotovitev, da krediti predstavljajo skupen dolg obeh pravdnih strank, ni bila mogoča.
stroški pravdnega postopka - pravočasnost zahteve na povrnitev stroškov
Odločitev sodišče druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - jemanje podkupnine - prikriti preiskovalni ukrep - nedovoljen dokaz - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - varstvo osebnih podatkov - začetek kazenskega postopka - kazenski pregon - predlog za uvedbo postopka - izjava državnega tožilca - odredba za hišno preiskavo - procesni prekluzivni rok - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona
Začetek kazenskega pregona lahko predstavlja le akt državnega tožilca, v katerem oceni, da je zbrano dovolj podatkov in dokazov, da je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje. 20. člen ZKP določa, da je državni tožilec dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Začetek pregona lahko pomeni le formalna zahteva državnega tožilca, to pa je zahteva za preiskavo po 168. členu ZKP ali neposredni obtožni akt po 170. členu ZKP (neposredna obtožnica) oziroma 430. členu ZKP (obtožni predlog). Za začetek pregona ne zadostujejo dejanja, ki sodijo še v predkazenski postopek, pa četudi jih odredi sodišče, to je odreditev PPU, ki jih odreja preiskovalni sodnik ali odredba za hišno preiskavo, na katero se sklicuje državni tožilec. Dokazni standard za izvedbo teh ukrepov ni utemeljen sum, ampak utemeljeni razlogi za sum.
Določbi 153. in 154. člena ZKP določata hrambo gradiva, pridobljenega na podlagi izvajanja PPU in ravnanje s takšnim gradivom. Hramba podatkov po preteku roka iz drugega odstavka 154. člena ZKP pomeni tako imenovano neselektivno hrambo podatkov, saj se podatki hranijo v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Hramba postane neselektivna, če državni tožilec v roku ne začne kazenskega pregona z vložitvijo ustreznega akta in pomeni prekomeren in nesorazmeren poseg v varstvo osebnih podatkov in v infomacijsko zasebnost drugega (osumljenca, ali drugih oseb, na katere se nanašajo izsledki PPU) in tako kršitev 38. člena Ustave.
Rok iz drugega odstavka 154. člena ZKP je glede na njegov namen, to je hramba podatkov, in da se prepreči prekomeren poseg v informacijsko zasebnost posameznikov ter varstvo njihovih osebnih podatkov, prekluzivni rok.
ZPP člen 337, 337/1, 370, 370/3. OZ člen 131, 131/1, 140. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 116, 116/4, 116/5, 117, 117/1.
Nepravilen je zaključek nižjih sodišč, da tožnik ni dokazal škode, ker bi tožnik (ki se je odločil, da ne bo plačal stroškov sodnega izvršitelja in stroškov povratnega prevoza) lahko predlagal oziroma zahteval, da toženec preko sodišča organizira dražbo za prodajo stvari, pa tega od leta 2009 ni storil in tudi ni trdil, da je stvari kdaj kasneje poskušal poiskati oziroma da so uničene ter da so bili kdaj kasneje poravnani stroški opravljene izvršbe z dne 24. 9. 2009 (kar je bilo pogoj za vrnitev spornih premičnin). Po presoji Vrhovnega sodišča trditve tožnikov, da ne vesta, kje so sedaj premičnine in da jima je toženec z ugotovljenim nedopustnim ravnanjem (ko ni obračunal in specificiral stroškov hrambe stvari ter predlagal sodišču njihove prodaje) povzročil škodo v njihovi protivrednosti, zadostujejo za presojo obstoja in višine škode. Na tožencu pa je trditveno in dokazno breme zmanjšanja vrednosti premičnin zaradi stroškov njihove hrambe in prodaje. Če bi toženec ravnal v skladu s Pravilnikom, bi bila tožnika namreč po izvršeni sodno dovoljeni prodaji lahko deležna ostanka kupnine, po plačilu stroškov hrambe in prodaje stvari. Tožnika s tem, ko nista prevzela stvari iz hrambe, ne odgovarjata za posledice njihove izgube oziroma uničenja po načelu volenti non fiti iniuria (140. člen OZ), ampak sta s tem zgolj privolila v njihovo prodajo.