Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso ugotovilo, da pritožnik pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust s prestajanja kazni zapora zaradi kasnejšega pogojnega odpusta nima več in je tožbo pravilno in zakonito zavrglo.
Pritožnik je imel ves čas možnost vložiti (tudi) ugotovitveno tožbo ali pa svojo izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremeniti v ugotovitveno tožbo, a tega ni storil. Sprejeto stališče zato ne posega v ustavni pravici pritožnika do enakega varstva pravic in sodnega varstva.
kršitev kodeksa medicinske deontologije - zdravniška zbornica - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akt zoper katerega je možen upravni spor - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Akti zdravniške zbornice, s katerimi se ugotavlja kršenje kodeksa medicinske deontologije, niso niti upravni akti niti drugi posamični akti, ki bi jih bilo skladno z 2. oziroma 4. členom ZUS-1 ter 157. členom Ustave možno izpodbijati v upravnem sporu.
Za morebitni sodni nadzor nad odločitvijo tožene stranke o odvzemu licence zdravnika, odločitev tožene stranke v disciplinskem postopku ne pomeni predhodno rešenega vprašanja, ki ga sodišče ne bi moglo z vseh vidikov presojati v sodnem postopku, saj take omejitve ne določa ne ZUS-1 ne kateri od drugih zakonov, uporabljivih v primeru takega spora.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - pretežnostni kriterij
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če se ob skupni prodaji gozdnih in kmetijskih zemljišč ob uporabi pretežnostnega načela predkupni upravičenec določi na podlagi desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih?
ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3. ZTuj-2 člen 55, 55/1-6.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dopustnost pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - (ne)obrazloženost sodbe
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
Sodba je (ob sklicevanju na upravni akt skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1) celovito predstavila razloge za odločitev, ki tudi omogočajo njen pritožbeni preizkus.
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nedopuščena revizija - nedovoljena revizija - nepopolna revizija - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - revizija, vložena brez predloga za njeno dopustitev - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil (kar sam potrjuje v pritožbi). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. To pomeni, da predlog za dopustitev revizije ni sestavni del revizije oziroma vloga, ki mora biti priložena reviziji. Pritožnikova revizija zato ni bila nepopolna. Bila je nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka
zavrnitev doktorske disertacije - postopek ocenjevanja - ocena komisije - strokovna narava ocene - sodno varstvo v upravnem sporu - ni upravna zadeva - akt zoper katerega je možen upravni spor - imenovanje izpitne komisije
Sklep senata fakultete o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, to pa je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi. Senat fakultete je strokovni organ, ki sprejme odločitev, člani komisije za oceno pa podajo svoje poročilo, ki je podlaga za strokovno presojo senata. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno o doktorski disertaciji sodno varstvo v upravnem sporu ni zagotovljeno niti po določbi 71. člena ZViS.
Sklep o zavrnitvi predložene disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja pa je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ne uporabljajo.
davčna izvršba na premičnine - začasna odredba v revizijskem postopku - prodaja zarubljene premičnine - neuspešen rubež - neizkazana težko popravljiva škoda
V konkretnem primeru je glede na pravno vprašanje, zaradi katerega je bila dovoljena revizija, težko popravljiva škoda lahko povezana le z morebitno neposredno grozečo prodajo revidentovih premičnin. Vendar je predpostavka zanjo, da jih je davčni organ zarubil. Ker je bil v konkretnem primeru opravljeni rubež neuspešen, po presoji Vrhovnega sodišča niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale nujnost izdaje predlagane začasne odredbe, saj prodaja glede na tako dejansko stanje ni mogoča (je neverjetna).
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - parcelacija zemljišč - dejanska raba zemljišč - namenska raba zemljišč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali s parcelacijo nastane nova stvar in ali parcelacija v prodajo danega zemljišča, izvedena po sprejemu ponudbe, vpliva na odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ?
Ali je v postopku prodaje po ZKZ relevantna dejanska raba zemljišča, ki je pozidano, ali njegova namenska raba, določena v prostorskem aktu občine?
ZTNP-1 člen 13, 13/1-28, 74, 74/1, 75. ZTNP člen 12, 12/1-15.
naravovarstveno soglasje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - gradnja v Triglavskem narodnem parku - razlaga zakonske določbe - prehodne določbe zakona - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Drugi stavek prvega odstavka 75. člena ZTNP-1 ureja prehodno obdobje, v katerem se v tretjem varstvenem območju obstoječih rekreacijskih središč na Voglu, Rudnem polju, Zatrniku in Pokljuki gradbeno dovoljenje izda po do sedaj veljavnih predpisih, torej po ZTNP, če je tak poseg skladen z občinskim prostorskim aktom, veljavnem v času uveljavitve ZTNP-1. Pred izdajo gradbenega dovoljenja pa je treba glede na četrti odstavek 75. člena ZTNP-1 pridobiti pravnomočno naravovarstveno soglasje, s katerim se preveri skladnost nameravane gradnje s cilji narodnega parka.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013940
ZMZ člen 74, 75. ZMZ-1 člen 51, 70, 125. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/3, 28, 28/3, 36, 36/1-4, 69, 69/1, 73, 73/1, 75, 75/1-1, 78. ZUP člen 2, 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. URS člen 3a, 23, 25. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 26, 27, 27/1, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - diskrecijska klavzula - dovoljenost tožbe - upravni akt - rok za predajo prosilca - tožba zaradi molka organa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Če se upravni spor vodi kot prvostopenjski sodni spor, sta z vidika varstva pravnega položaja stranke že po naravi stvari kumulativno izpolnjena pogoja za dovoljenost pritožbe iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1.
Sodišče v upravnih sporih v primeru molka organa odloča le o zakonitosti (fiktivnega, negativnega) upravnega akta, v zvezi s katerim se šteje, da je bila tožnikova zahteva v upravnem postopku zavrnjena, in ne o zakonitosti (neobstoječega) upravnega akta, v zvezi s katerim tožnikove zahteve v upravnem postopku sploh ni bilo.
Upravni organ ni pristojen za odločanje o tožnikovi zahtevi, naj se Republika Slovenija na podlagi 17. člena Uredbe Dublin III odloči za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato tudi ne more nastopiti molk organa.
Zaradi nedopustnosti obravnavanega upravnega spora odločitev v njem tudi (že po naravi stvari) ne more biti v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota.
Sklep o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III ima časovno omejeno veljavnost, zaradi česar z njegovim prenehanjem prične teči rok za odločitev o že vloženi prošnji za mednarodno zaščito.
ZKP člen 34, 34/1, 372, 372-1. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - poskus kaznivega dejanja - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Besedilo, da nekdo izterja več kot je kdo dolžan plačati je treba razlagati tako, da obsega tudi primere, v katerih oškodovanec ne dolguje ničesar, storilec pa od njega vseeno nekaj izterja ali poskuša izterjati. Argumentacija prvostopenjskega sodišča, da je jezikovno razlago besedila da nekdo izterja več, kot je dolžan plačati, v okviru slovenskega jezika mogoče razlagati le na način, da je nekdo izterjal več, kot je bil drugi dolžan plačati in to tako v primeru, ko mu je drugi dolgoval določeni znesek, ki je manjši od (iz)terjanega, kot tudi v primeru, ko mu drugi ni dolgoval ničesar, je razumna. Prepričljivo je stališče, da je besedo več v normativnem besedilu treba razlagati tako, da velja takrat ko primerjamo različne vrednosti kot tudi v primeru, ko vrednost, ki je večja od nič primerjamo z nič. Takšna razlaga jezikovnega okvira zakonskega besedila v ničemer ne prebija. Logično je razlaga, da je vsak izterjan znesek, ne glede na to kolikšen je, vedno večji od nič, pri čemer pa je na podlagi argumenta a minore ad maius razumno sklepanje, da če je inkriminiran položaj, v katerem storilec od oškodovanca izterja več, kot pa slednji dolguje, da je še toliko bolj logično, da je inkriminiran tudi položaj, v katerem oškodovanec ne dolguje ničesar, storilec pa od njega vseeno nekaj izterja ali poskuša izterjati. Drži tudi, da je bila volja zakonodajalca ob inkriminaciji zlorabe izvršbe prav v zaščiti oškodovancev, takšne zaščite pa seveda ne potrebujejo samo dejanski dolžniki v primerih, ko upnik od njih namerno izterja več, kot pa so dolžni, temveč tudi oškodovanci, ki sploh niso ničesar dolžni, pa upnik od njih vseeno izterja neko vsoto. Glede na objekt kazensko pravnega varstva je zato razumno stališče v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je ena od izvršitvenih oblik storitve tega kaznivega dejanja podana tudi takrat, ko storilec vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa se pri tem zaveda, da terjatev ne obstoji, oziroma da ne obstoji ustrezna verodostojna listina.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - tarzanka - športna vzgoja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali stališče sodišča druge stopnje, da izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. tarzanki) ne predstavlja nevarne dejavnosti, odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
izločitev sodnika - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
Pritožba iz 357. a člena ZPP ni dovoljena v primerih, ko višje sodišče v pravdnem postopku razveljavi sklep sodišča prve stopnje. Ob smiselni uporabil določb ZPP enako velja za ekvivalentne sklepa iz izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00014932
OZ člen 83. ZPP člen 286b, 287, 339, 339/1.
gradbena pogodba - gradbeno-obrtniška dela - predmet pogodbe - dogovor o izvedbi dodatnih del - razlaga nejasnih pogodbenih določil - tipska pogodba - plačilo pogodbene cene - enotna cena - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - preskakovanje pravnih sredstev
Na tožniku je bilo dokazno breme glede dogovorjenih in opravljenih del. Ker ni dokazal večjega obsega opravljenih del od dogovorjenega, sta nižji sodišči v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu pravilno sledili toženki, da je opravljena dela v celoti poravnala z gotovinskimi plačili v znesku preko 70.000,00 EUR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka
Dejstvo, da je vodja urada sodišča in vodja nepravdnega vpisnika snaha nasprotnih udeležencev, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.
Dokler sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena ZPP, v zvezi s 383. členom ZPP). Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je s tem sklepom ugotovilo, da je revizija umaknjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00014117
ZKP člen 372, 372-5.. KZ-1 člen 74, 74/1, 186, 186/1, 45a.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev kazenskega zakona - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi
Pri Institutu odvzema premoženjske koristi gre za sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji, saj se z njim zasleduje predvsem restitucijo, torej vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja. Vendar pa restitucija ni edini namen odvzema premoženjske koristi. Na konkretnega storilca kaznivega dejanja (in druge možne storilce) ima ukrep odvzema premoženjske koristi nedvomno tudi preventiven učinek v smislu, da vpliva na njegovo vedénje, da kaznivih dejanj ne bi storil oziroma ponovil. To se kaže v luči prvega odstavka 74. člena KZ-1, po katerem nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, kar z drugimi besedami predstavlja uzakonitev načela, da se kriminalna dejavnost ne izplača. Ravno preventiven vidik ukrepa odvzema premoženjske koristi omogoča, da se storilci kaznivih dejanj ne morejo zanašati na odbitek tistih stroškov, ki so per se prepovedani, saj so ti po svoji naravi neločljivo povezani s (predhodnim) protipravnim ravnanjem oziroma iz njega izvirajo.
Navedeno stališče sicer ne pomeni, da je v vseh primerih pravilna in zakonita uporaba bruto metode. Glede na raznovrstnost kaznivih dejanj ni mogoče vnaprej na abstraktni ravni določiti, da so vsi stroški, ki jih imajo storilci z izvršitvijo (dokončanih) kaznivih dejanj, nezakoniti. Na kakšen način in s kakšnimi stroški storilci dokončajo kaznivo dejanje, ni enoznačnega odgovora, zato tudi ni mogoče vnaprej opredeliti pravila, po kateri metodi mora biti odvzeta protipravno pridobljena premoženjska korist. Izjema, kjer se uporaba bruto metode izkaže kot pravilna, zakonita in navsezadnje pravična, pa so ravno primeri, kot je obravnavani, kjer je narava vložkov (stroškov, izdatkov oziroma dejanj) že sama po sebi protipravna.
Ostali kazenski postopki ne morejo imeti vpliva na pravilnost odločbe o odvzemu premoženjske koristi in pravilno uporabo načel proste presoje dokazov in iskanja materialne resnice v tem kazenskem postopku. Na podlagi drugačnih sodnih odločitev v drugih kazenskih postopkih zagovorniki zato neutemeljeno zatrjujejo kršitev ustavnih in procesnih načel v tem postopku.