ZUS-1 člen 77. Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) člen 34, 41, 43, 48, 48/2.
vpis v schengenski informacijski sistem - zaseg osebnega avtomobila - stvarna pristojnost - pristojnost in pravna sredstva - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - ugoditev pritožbi
Pristojnost za poseganje v podatke vnesene v SIS-II pridržana državi članici, ki je razpis ukrepa izdala, vendar pa je vzpostavljena tudi dolžnost države članice, da v podatke poseže na podlagi pravnomočne sodne odločbe druge države članice.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - parcelacija zemljišč - dejanska raba zemljišč - namenska raba zemljišč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali s parcelacijo nastane nova stvar in ali parcelacija v prodajo danega zemljišča, izvedena po sprejemu ponudbe, vpliva na odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ?
Ali je v postopku prodaje po ZKZ relevantna dejanska raba zemljišča, ki je pozidano, ali njegova namenska raba, določena v prostorskem aktu občine?
kršitev kodeksa medicinske deontologije - zdravniška zbornica - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akt zoper katerega je možen upravni spor - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Akti zdravniške zbornice, s katerimi se ugotavlja kršenje kodeksa medicinske deontologije, niso niti upravni akti niti drugi posamični akti, ki bi jih bilo skladno z 2. oziroma 4. členom ZUS-1 ter 157. členom Ustave možno izpodbijati v upravnem sporu.
Za morebitni sodni nadzor nad odločitvijo tožene stranke o odvzemu licence zdravnika, odločitev tožene stranke v disciplinskem postopku ne pomeni predhodno rešenega vprašanja, ki ga sodišče ne bi moglo z vseh vidikov presojati v sodnem postopku, saj take omejitve ne določa ne ZUS-1 ne kateri od drugih zakonov, uporabljivih v primeru takega spora.
pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - državni tožilec kot upravičenec za vložitev - akt zoper katerega je možen upravni spor - posamični upravni akt - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice
Izpodbijani dopis – obvestilo tožene stranke o nevložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za dopis, s katerim je tožena stranka v skladu s svojimi predpisi o poslovanju obvestila tožnika, da ne bo vlagala izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti. Odločitev o (ne)vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je akt, ki temelji na zakonskih pooblastilih državnega tožilstva kot državnega organa, vendar se z njim ne odloča o pravici, dolžnosti ali pravnem interesu pobudnika in/ali stranke v pravnomočno končanem pravdnem ali drugem postopku. Ni torej posamični akt, ki bi ga VDT izdalo v postopku in v okviru pooblastil za odločanje o pravicah, dolžnostih ali pravnem interesu drugih kot strank.
zavrnitev doktorske disertacije - postopek ocenjevanja - ocena komisije - strokovna narava ocene - sodno varstvo v upravnem sporu - ni upravna zadeva - akt zoper katerega je možen upravni spor - imenovanje izpitne komisije
Sklep senata fakultete o zavrnitvi doktorske disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, to pa je opravilo strokovne narave in nima značaja odločanja o upravni zadevi. Senat fakultete je strokovni organ, ki sprejme odločitev, člani komisije za oceno pa podajo svoje poročilo, ki je podlaga za strokovno presojo senata. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije tudi ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zoper oceno o doktorski disertaciji sodno varstvo v upravnem sporu ni zagotovljeno niti po določbi 71. člena ZViS.
Sklep o zavrnitvi predložene disertacije predstavlja del postopka ocenjevanja, postopek ocenjevanja pa je strokovno delo znotraj pedagoškega procesa, torej opravilo strokovne narave, za katerega se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku ne uporabljajo.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrženje prepozne tožbe - osebna vročitev upravne odločbe - vročitev s fikcijo
Odločba organa druge stopnje je bila vročena s fikcijo vročitve in takrat je začel teči rok za vložitev tožbe ter se je iztekel 9. 10. 2017 (ponedeljek), zato je pravilna odločitev, da je bila tožba, vložena 11. 10. 2017 (takrat je bila oddana priporočeno na pošto, kar je razvidno iz poštne nalepke), vložena prepozno.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3. ZTuj-2 člen 55, 55/1-6.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dopustnost pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - (ne)obrazloženost sodbe
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
Sodba je (ob sklicevanju na upravni akt skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1) celovito predstavila razloge za odločitev, ki tudi omogočajo njen pritožbeni preizkus.
davčna izvršba na premičnine - začasna odredba v revizijskem postopku - prodaja zarubljene premičnine - neuspešen rubež - neizkazana težko popravljiva škoda
V konkretnem primeru je glede na pravno vprašanje, zaradi katerega je bila dovoljena revizija, težko popravljiva škoda lahko povezana le z morebitno neposredno grozečo prodajo revidentovih premičnin. Vendar je predpostavka zanjo, da jih je davčni organ zarubil. Ker je bil v konkretnem primeru opravljeni rubež neuspešen, po presoji Vrhovnega sodišča niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale nujnost izdaje predlagane začasne odredbe, saj prodaja glede na tako dejansko stanje ni mogoča (je neverjetna).
pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - nedopuščena revizija - nedovoljena revizija - nepopolna revizija - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - revizija, vložena brez predloga za njeno dopustitev - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil (kar sam potrjuje v pritožbi). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. To pomeni, da predlog za dopustitev revizije ni sestavni del revizije oziroma vloga, ki mora biti priložena reviziji. Pritožnikova revizija zato ni bila nepopolna. Bila je nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013940
ZMZ člen 74, 75. ZMZ-1 člen 51, 70, 125. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/3, 28, 28/3, 36, 36/1-4, 69, 69/1, 73, 73/1, 75, 75/1-1, 78. ZUP člen 2, 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. URS člen 3a, 23, 25. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 26, 27, 27/1, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - diskrecijska klavzula - dovoljenost tožbe - upravni akt - rok za predajo prosilca - tožba zaradi molka organa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Če se upravni spor vodi kot prvostopenjski sodni spor, sta z vidika varstva pravnega položaja stranke že po naravi stvari kumulativno izpolnjena pogoja za dovoljenost pritožbe iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1.
Sodišče v upravnih sporih v primeru molka organa odloča le o zakonitosti (fiktivnega, negativnega) upravnega akta, v zvezi s katerim se šteje, da je bila tožnikova zahteva v upravnem postopku zavrnjena, in ne o zakonitosti (neobstoječega) upravnega akta, v zvezi s katerim tožnikove zahteve v upravnem postopku sploh ni bilo.
Upravni organ ni pristojen za odločanje o tožnikovi zahtevi, naj se Republika Slovenija na podlagi 17. člena Uredbe Dublin III odloči za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato tudi ne more nastopiti molk organa.
Zaradi nedopustnosti obravnavanega upravnega spora odločitev v njem tudi (že po naravi stvari) ne more biti v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota.
Sklep o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III ima časovno omejeno veljavnost, zaradi česar z njegovim prenehanjem prične teči rok za odločitev o že vloženi prošnji za mednarodno zaščito.
Dokler sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena ZPP, v zvezi s 383. členom ZPP). Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je s tem sklepom ugotovilo, da je revizija umaknjena.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočna sodna odločba - formalna in materialna pravnomočnost
Zagovorničina zahteva zoper delno pravnomočno sodbo je bila vložena med postopkom. Sodba je bila delno razveljavljena v odločbah o krivdi za dejanje pod točko IV, določeni kazni za to dejanje in o enotni kazni. Zato ni mogoče šteti da je sodba, zoper katero je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, že pravnomočna. Sodba je bila razveljavljena v delih, ki so sestavni del obsodilne sodbe (1., 3. in 7. točka 359. člena ZKP). Zahteva za varstvo zakonitosti zoper izpodbijano sodbo, ki tudi ni samostojna, ampak je sestavni del druge sodbe (Okrožnega sodišča v Kranju z dne 2. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 7. 2017), ki je postala materialno in formalno pravnomočna v vseh delih dne 24. 7. 2017, tako ni dovoljena, ker je zahtevo mogoče vložiti takrat, ko postane sodba formalno in materialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
mediji - pravica do popravka - varstvo časti in dobrega imena - vsebina popravka - odklonitveni razlogi - zavrnitev zahteve za objavo popravka - vsebinsko zanikanje - zavajajoč popravek - pravica javnosti do obveščenosti - objektivno informiranje javnosti - prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Koncept pravice do popravka ne zajema zgolj vidika uresničevanja posameznikove pravice do varstva dobrega imena, časti in zasebnosti ter ustavno varovane pravice do dostojanstva, temveč tudi vidik zagotavljanja celovite in uravnotežene podobe dogajanja in v tem okviru zlasti varovanja interesa javnosti po objektivni in vsestranski informiranosti. Popravek zato ne sme biti zavajajoč, saj bi bil v nasprotnem primeru interes javnosti prizadet. Prav tak pa bi bil popravek, ki so ga glede plačljivosti programov predlagale tožnice. Ne izpodbija namreč bistva sporočila spornega prispevka, temveč poskuša v dialog vnesti argument, ki vsebinsko tja pravzaprav sploh ne sodi - t. i. metábasis eis állo génos. Gre za argumentacijsko taktiko diverzije ali odvračanja pozornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014666
ZVEtL člen 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 51, 57, 57/3. URS člen 22, 155. ZPP člen 22, 155. ZPP člen 44, 44/2. ZNP člen 35, 37.
sprememba materialnega predpisa - prehodna določba - pravica do revizije - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba nepremičnine - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - prostorski akti in upravna dovoljenja - razlaga zakona - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pojem nadaljnjih postopkov po prehodnih in končnih odločbah ZVEtL-1 - prepoved poseganja v pridobljene pravice - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave v postopku - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Po presoji revizijskega sodišča je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 lahko samo taka, da "nadaljnji postopki" po izdaji prvostopenjske odločbe (ki je bila izdana še pred uveljavitvijo ZVEtL-1), v katerih naj se uporabljajo določbe ZVEtL-1, ne pomenijo tudi postopkov z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper to odločbo na način, da bi se v njih uporabljale materialnopravne določbe ZVEtL-1. Taki nadaljnji postopki lahko pomenijo le tiste postopke, na katere omenjena zakonska določba v zadnjem stavku tudi izrecno odkaže: "Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona." Uporaba materialnopravnih določb ZVEtL-1 v instančnih postopkih bi namreč lahko pomenila retroaktivni poseg v pridobljene pravice, predvsem pa tudi poseg v pravico strank do izjave.
Hkrati pa taka razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 omogoča uporabo procesnih določb ZVEtL-1 v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi. Tako denimo v primerih, ko je bila odločba sodišča prve stopnje izdana še na podlagi ZVEtL, udeležencem vendarle daje pravico do revizije, ki je ZVEtL ni dovoljeval. S tem namreč za nazaj ne posega v že pridobljene pravice - pravica do revizije nastane šele z izdajo drugostopenjske odločbe.
Namen revizije kot izrednega pravnega sredstva ni niti ponoven preizkus sodbe sodišča prve stopnje niti podrobno ukvarjanje in odgovarjanje na vsak malenkosten očitek ali na množico takih očitkov, ki so zgolj navidezno ukvarjajo s (procesnimi ali materialnopravnimi) pravnimi vprašanji, v resnici pa pomenijo prikrito izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene. Bistvo revizijskega postopka je sicer odločanje v posamičnih konkretnih zadevah, a vendar z namenom zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. In četudi je v konkretnem primeru revizija dovoljena glede na vrednostni kriterij, ni zgolj sredstvo za varovanje individualnih interesov posameznika in tudi ne spreminja vloge Vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00014932
OZ člen 83. ZPP člen 286b, 287, 339, 339/1.
gradbena pogodba - gradbeno-obrtniška dela - predmet pogodbe - dogovor o izvedbi dodatnih del - razlaga nejasnih pogodbenih določil - tipska pogodba - plačilo pogodbene cene - enotna cena - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - preskakovanje pravnih sredstev
Na tožniku je bilo dokazno breme glede dogovorjenih in opravljenih del. Ker ni dokazal večjega obsega opravljenih del od dogovorjenega, sta nižji sodišči v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu pravilno sledili toženki, da je opravljena dela v celoti poravnala z gotovinskimi plačili v znesku preko 70.000,00 EUR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka
Dejstvo, da je vodja urada sodišča in vodja nepravdnega vpisnika snaha nasprotnih udeležencev, bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - tarzanka - športna vzgoja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali stališče sodišča druge stopnje, da izvajanje vaje na kombiniranem preprijemalnem plezalu (t. i. tarzanki) ne predstavlja nevarne dejavnosti, odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.