Tožena stranka (fizična oseba) je s poroštveno izjavo nase prevzela (bodoče) obveznosti, ki bodo izhajale iz v prihodnosti sklenjenih gospodarskih pogodb - torej iz (potencialno) večih, še ne sklenjenih pogodb, katerih vsebina v poroštveni izjavi ni opisana (navedena je le okoliščina, da bo šlo za pogodbe o odkupu terjatev). Obveznost dolžnika s tem ni bila identificirana, zato takšna poroštvena izjava ni veljavna.
neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - zadržanje zastaranja
Pri verzijskih zahtevkih začne zastaranje teči od konca ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. Samo takšno razumevanje prvega odstavka 336. člena OZ je sprejemljivo, saj bi sicer med sorodniki, med tistimi, ki živijo skupaj, povzročalo razdore, ko bi bil prikrajšanec prisiljen zahtevati povračilo, če naj bi bilo pravočasno, še v času skupnosti.
ZKP člen 372, 372-4.. KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 93, 93/1, 94, 94/1, 94/2.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni - prekinitev zastaranja - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega kazenskega zakona
V času, ko je obsojencu dovoljeno obročno plačevanje stranske denarne kazni, zastaranje njene izvršitve ne teče.
Sodišče bo v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve stranske denarne kazni odločalo po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna. Če pa se je v času od pravnomočnosti sodbe do trenutka odločanja o zastaranju izvršitve kazni zakon enkrat ali večkrat spremenil, pa moralo uporabiti tisti zakon, ki je za obsojenca in za njegov pravni položaj z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni najugodnejši.
predlog za dopustitev revizije - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje - odločanje sodišča druge stopnje izven glavne obravnave - procesne ustavne pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ureditev postopka za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v ZDZdr, ZNP in ZPP takšna, da zadržanemu zagotavlja dejansko uresničitev pravice do neodvisnega zastopanja v postopku, pravice do sodne kontrole odločitve, pravice do pritožbe in pravice do zaslišanja in neposrednega stika s sodnikom sodišča prve stopnje in je tako skladna z Ustavo in mednarodnimi standardi za varstvo človekovih pravic. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da so bile vse navedene pravice predlagateljici zagotovljene tudi v obravnavanem primeru. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo brez obravnave, ker je ocenilo, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP), predlagateljica pa po oceni Vrhovnega sodišča, ni izkazala verjetnosti obstoja očitanih absolutno bistvenih kršitev, ki naj bi bile storjene s strani sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, zato je predlog zavrnilo.
Odgovor na dopuščeno vprašanje - ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek - je pritrdilen. Tožeča stranka mora, če želi preprečiti zavrnitev zahtevka, po izpolnitvi obveznosti tožbo spremeniti tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00014152
ZPP člen 185, 367a, 367a71, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - dopustitev spremembe tožbe - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
povrnitev škode - odškodnina - pešec - podlage odškodninske odgovornosti - padec na pohodni površini - protipravnost - skrbnost - odgovornost izvajalca del - dopuščena revizija
Pravilno je revizijsko stališče, da je sporni del poti še ustrezal pravnemu standarju normalne pohodne površine. To ne pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo pri hoji neprestano gledal v tla. V konkretnem primeru je ključna presoja, ali je granitna kocka, ob katero se je spotaknila tožnica, bistveno odstopala od preostale pohodne površine, in ali bi normalno pazljiv pešec izstopajočo granitno kocko lahko opazil in prehodil brez težav. Za konkretno presojo je bistveno, da se je tožnica spotaknila ob štrlečo kocko, ki od preostale podlage ni odstopala več kot 2,5 cm, in da je pred padcem pogledala k sosedi, pri tem pa pozabila na novo tlakovano pot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00014820
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZN člen 47.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - notarski zapis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravilno uporabili določilo drugega odstavka 2. člena Sporazuma o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem z dne 29. 6. 2011 (vprašanje materialnopravnega preizkusa pravilne uporabe 47. člena Zakona o notariatu).
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00014903
OZ člen 82, 83, 88, 120, 121, 121/2. ZVPot člen 24, 24/1-3, 24/3-6.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga pogodbe - nejasna določila v posebnih primerih - nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - aktivno zdravljenje - nepošteni pogodbeni pogoji - dopuščena revizija
Revident utemeljeno opozarja, da ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih pogojev vsebujejo pravni standard „aktivno zdravljenje“, katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 107. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 367, 367/3, 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/1. ZSKZ člen 14. ZLPP člen 5. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZKZ-73 člen 70, 70/1-3.
družbena lastnina - menjalna pogodba - nastanek lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - priposestvovanje - dobrovernost - zakonita posest - izredno priposestvovanje - redno priposestvovanje - arondacija - dopuščena revizija
Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - UPB, ZKZ-73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ-73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji je iz razlogov, ki so bili na strani arondacijske upravičenke, manjkala zgolj še zemljiškoknjižna izvedba, je prenehala družbena lastnina na spornih nepremičninah, ki so po menjalni pogodbi pripadle tožnikovi materi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00014148
ZPP člen 214, 286, 362, 362/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP člen 37. ZVVJTO člen 2, 3, 4, 4/2, 8.
predlog za dopustitev revizije - predlagalni nepravdni postopek - vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - prekluzija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
sklepčnost tožbe - predlog za združitev pravd - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalno procesno vodstvo - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija - zavrženje revizije
Revizijska razloga, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predloga za združitev pravd (300. člen ZPP) in prekinitev pravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (13. člen ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP), ne predstavljata takšnih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih bi bilo revizijo sploh mogoče vložiti (370. člen ZPP).
Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov, je namreč stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka sicer lahko predlaga, naj se dve ali več pravd združi, vendar pa sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano. Tako kakršna koli odločitev sodišča o tem ne more pripeljati do kršitve določb pravdnega postopka, še manj pa do kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Stranka pravdnega postopka zoper odločitev o nezdružitvi dveh pravd pri istem sodišču tako v nobenem primeru nima pravnega sredstva.
Tudi glede reševanja predhodnih vprašanj, če ne gre za primer, ko sodišče ne sme samo rešiti predhodnega vprašanja, sodišče prekine postopek le, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), pri tem pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevajoč pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Tudi tu gre za vprašanje pravdnega vodstva, ki ni v dispoziciji strank, zato tudi te odločitve pravdne stranke s pravnimi sredstvi ne morejo izpodbijati.
pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - državni tožilec kot upravičenec za vložitev - akt zoper katerega je možen upravni spor - posamični upravni akt - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice
Izpodbijani dopis – obvestilo tožene stranke o nevložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za dopis, s katerim je tožena stranka v skladu s svojimi predpisi o poslovanju obvestila tožnika, da ne bo vlagala izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti. Odločitev o (ne)vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je akt, ki temelji na zakonskih pooblastilih državnega tožilstva kot državnega organa, vendar se z njim ne odloča o pravici, dolžnosti ali pravnem interesu pobudnika in/ali stranke v pravnomočno končanem pravdnem ali drugem postopku. Ni torej posamični akt, ki bi ga VDT izdalo v postopku in v okviru pooblastil za odločanje o pravicah, dolžnostih ali pravnem interesu drugih kot strank.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013940
ZMZ člen 74, 75. ZMZ-1 člen 51, 70, 125. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/3, 28, 28/3, 36, 36/1-4, 69, 69/1, 73, 73/1, 75, 75/1-1, 78. ZUP člen 2, 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. URS člen 3a, 23, 25. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 26, 27, 27/1, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - diskrecijska klavzula - dovoljenost tožbe - upravni akt - rok za predajo prosilca - tožba zaradi molka organa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Če se upravni spor vodi kot prvostopenjski sodni spor, sta z vidika varstva pravnega položaja stranke že po naravi stvari kumulativno izpolnjena pogoja za dovoljenost pritožbe iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1.
Sodišče v upravnih sporih v primeru molka organa odloča le o zakonitosti (fiktivnega, negativnega) upravnega akta, v zvezi s katerim se šteje, da je bila tožnikova zahteva v upravnem postopku zavrnjena, in ne o zakonitosti (neobstoječega) upravnega akta, v zvezi s katerim tožnikove zahteve v upravnem postopku sploh ni bilo.
Upravni organ ni pristojen za odločanje o tožnikovi zahtevi, naj se Republika Slovenija na podlagi 17. člena Uredbe Dublin III odloči za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato tudi ne more nastopiti molk organa.
Zaradi nedopustnosti obravnavanega upravnega spora odločitev v njem tudi (že po naravi stvari) ne more biti v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota.
Sklep o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III ima časovno omejeno veljavnost, zaradi česar z njegovim prenehanjem prične teči rok za odločitev o že vloženi prošnji za mednarodno zaščito.
dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - parcelacija zemljišč - dejanska raba zemljišč - namenska raba zemljišč
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali s parcelacijo nastane nova stvar in ali parcelacija v prodajo danega zemljišča, izvedena po sprejemu ponudbe, vpliva na odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ?
Ali je v postopku prodaje po ZKZ relevantna dejanska raba zemljišča, ki je pozidano, ali njegova namenska raba, določena v prostorskem aktu občine?