Odvetniška tarifa (2003) člen 18. ZOdv člen 17. OZ člen 86, 86/1.
mandatna pogodba z odvetnikom - odvetniški stroški - mesečni pavšal - nagrada za uspeh - kumulacija - odvetniška tarifa - pogodbeni dogovor - dopuščena revizija
Kumuliranje nagrade po uspehu z nagrado po vrednosti odvetniških opravil po odvetniški tarifi, ki izhaja iz pogodbe o plačilu odvetniških storitev, sklenjene med pravdnima strankama, na podlagi 17. člena ZOdv v zvezi z 18. členom Odvetniške tarife iz leta 2003, je prepovedano.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.
nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost glavnega izvajalca - podizvajalci - opustitev - uporaba tehnično neustreznega orodja - soprispevek - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - odškodnina v obliki denarne rente - normalen tek stvari - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije zoper sklep
Vrhovno sodišče pritrjuje oceni o protipravni opustitvi prvega toženca, ki je v tem, da ni preprečil dela s tehnično neprimernim orodjem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, da je skrbel za tehnično ustreznost strojev in orodja ter je imel zaradi samostojnosti pri dostavi in uporabi orodja vpliv na varnost delovnega procesa.
Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Gre torej za hipotetično kategorijo, pri čemer se upoštevajo tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - trajanje sodnega postopka - Sodni red - dodeljevanje zadev, v katerih je bil procesni akt že vložen
Razlog za delegacijo pristojnosti ne more biti dejstvo, da so o različnih tožničinih pritožbah odločali različni sodniki Višjega sodišča v Ljubljani (kot poročevalci in kot člani senata). Napačno je namreč revidentkino stališče, da sodišče ni nepristransko, ker je za odločanje o pritožbah zoper sklepe o taksnih odločitvah in o odločitvi o stroških sodnega tolmača določilo drugo sodnico poročevalko, kot za odločanje o pritožbi zoper prvo končno sodbo.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški - bodoča škoda - vzročna zveza - pravica do zasebne lastnine
Postopek razlastitve ali razlastitev sama, na delovanje lokala nista vplivala. Četudi družba A. d. n. o. tožeči stranki ni plačevala najemnin in ji od odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2010 (ko so bila dela že zdavnaj končana) ni izplačevala osebnih dohodkov, regresa in plačanega dopusta pa ji ni zagotovila vse od leta 1998, torej to ni posledica razlastitve (ali razlastitvenega postopka).
Funkcija odškodnine za razlastitev je omogočiti prizadetemu, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Nikakor pa njen namen ni v pokrivanju vse sedanje in bodoče škode, ki jo prizadeti utrpi in ki s samim posegom niti ni povezana.
OZ člen 41, 41/1, 86, 86/2. ZPP člen 8, 212, 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - večkratno razpolaganje z nepremičnino - ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - razpolagalna sposobnost - napake volje - prevara - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - dokazna ocena - revizija kot prepis pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - izvenpravdno izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - dejstva
Razsodnost je podstat poslovne sposobnosti. Volja nerazsodne osebe je nična, tako da do sklenitve posla sploh ne pride; v resnici imamo opravka z dejanskim stanom "neposla". Napaka je tako resna in nepopravljiva, da je treba dejanjem nesposobnega subjekta zaradi varstva javnega interesa odreči vsakršen učinek. Pravni posli, ki jih sklene oseba, ki nima več (dejanske) sposobnosti razsojanja, so enako kot pravni posli, ki jih sklene poslovno nesposobna oseba, nični; predpostavka za njihovo veljavnost namreč ni izpolnjena (prvi odstavek 41. člena OZ).
Sodišče prve stopnje bi ob predhodnem preizkusu tožbe tožnico moralo pozvati na dopolnitev tožbe. Toženka pa bi si lahko kljub temu, da je sodišče to svojo dolžnost opustilo, zagotovilo revizijo tako, da bi v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ugovarjala, da tožnica ni navedla vrednosti spornega predmeta. Če tega ni storila, njena revizija ni dovoljena.
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2.. URS člen 23, 23/1.
bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - pravica do nepristranskega sodnika
Prvo vprašanje na katerega je moralo odgovoriti Vrhovno sodišče je, ali je bil predlog za izločitev predsednika razpravljajočega senata pravočasen. Glede na to, da je sodišče tik pred koncem glavne obravnave prebralo oba sklepa, pri katerih je kot predsednik ali član senata sodeloval predsednik razpravljajočega senata, obramba pa je sklepa dobila na vpogled šele po zaključku naroka, je Vrhovno sodišče presodilo, da je predlog za izločitev sodnika, ki ga je obramba uveljavljala še istega dne priporočeno na pošti, predvsem pa v pritožbi, pravočasen.
Drugo vprašanje na katerega je moralo odgovoriti Vrhovno sodišče je, ali je razlog za izločitev predsednika senata utemeljen, oziroma ali je bila obsojencu zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja.
V konkretni kazenski zadevi je torej sodnik sodeloval pri izdaji odločb, s katerimi se nedvomno posega v pravice oziroma v pravni položaj preiskovanca. Sodnik se je opredelil do konkretnih vprašanj v istem postopku in sicer najprej v fazi predkazenskega postopka, za tem pa še v fazi sojenja pred sodiščem prve stopnje. Gre za situacijo, ki vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost oziroma je podana kršitev 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
pravočasnost pritožbe - rok za vložitev pritožbe - volitve v državni svet - nadomestne volitve - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Po določbi 10. člena ZDSve se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe, sodišče pa mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - pritožba zoper sklep - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
S pritožbo po 357.a členu je udeležencema dana možnost, da izpodbijata oceno sodišča druge stopnje, da bi, če bi samo odpravilo kršitve sodišča prve stopnje, prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnik pa v pritožbi navaja le, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker v njem ni natančneje povzeta vsebina njegovega odgovora na pritožbo. Pritožbe po 357.a členu iz tega razloga sploh ni mogoče vložiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Predlagateljica postopka za delitev stvari v solastnini je bila zapisnikarica pristojnega sodišča, sedaj pa delo opravlja na Okrajnem sodišču v C., kar bi utegnilo pri nasprotnih strankah in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - načelo nepristranskosti - zdravnik medicine dela z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Med "druge tehtne razloge" ne spada okoliščina, da so sodniki Okrajnega sodišča pri toženki (zdravnici) v okviru medicine dela opravili obdobne preglede. S temi pregledi se namreč načeloma na formalen, strokoven in na osebnostno nepoglobljen način ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019779
ZPP člen 191, 191/3, 286.
prodajna pogodba - razveljavitev pogodbe - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - sosporništvo - nujni in enotni sosporniki - smrt stranke med postopkom - pravno nasledstvo - sprememba tožbe - prekluzija - sodba presenečenja
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je treba v primeru pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrniti kot neutemeljen. Ker tožnik ni tožil vseh nujnih sospornikov, je tožil napačno stranko. Pomanjkanje pasivne legitimacije bi lahko saniral z razširitvijo tožbe na univerzalne pravne naslednike prej umrlega sopogodbenika, česar pa ni storil.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Predlagatelj navedeni zakonski zahtevi ni zadostil. Ker se je na zakonske razloge za dopustitev revizije skliceval zgolj posplošeno, pogoji iz četrtega odstavka 367.b člena niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00020088
ZKP člen 372, 372/1, 427.. KZ-1 člen 323, 323/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - vzročna zveza - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišči prve in druge stopnje se nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, kdo (obsojenka ali oškodovanec) je v obravnavanem primeru povzročil nevarno prometno situacijo oziroma, kdo je sprožil kazenskopravno relevantni vzročni tok, ki je rezultiral v prepovedani posledici.