OZ člen 39, 564, 565. ZPP člen 243, 244, 339, 339/1, 339/2-14.
pogodba o preužitku - ničnost - prenos lastninske pravice - pravna podlaga pogodbe - nagib - odplačna pogodba - aleatorna pogodba - skrb in pomoč v preteklosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Bistveno je, da je nagib za prenos lastninske pravice na prevzemnika ob preužitkarjevi smrti v nudenih dajatvah in storitvah (občasne denarne, nudenje življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora in podobno), skratka pomoči in skrbi zanj (člena 564. in 565 OZ). Lahko je ta, kot v spornem primeru, tudi pretekla – že opravljena in preužitkar želi formalizirati takšna prevzemnikova ravnanja na podlagi pogodbe, s katero izkaže svojo hvaležnost tudi za že preteklo skrb in pomoč s prenosom svojega premoženja nanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00016043
ZKP člen 365, 372, 372-4, 395, 395/1, 420, 420/3.. KZ-1 člen 124, 124/1.
bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog obrambe - pomanjkljiva presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - posebno huda telesna poškodba - zakonski znaki kaznivega dejanja - očitna pisna pomota
Vrhovno sodišče ugotavlja, da zagovornik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal dokaznega predloga za pridobitev dokumentacije Splošne Bolnišnice Izola ob sprejemu oškodovanca v bolnišnico. Zagovornik je na predobravnavnem naroku dne 27. 9. 2016 podal dokazni predlog za pridobitev odpustnega pisma Splošne bolnišnice Izola za oškodovanca z dne 9. 1. 2015, ki ga je sodišče pribavilo (list. št. 99-100 spisa) in prebralo na glavni obravnavi, zato kršitev pravice do obrambe ni podana.
Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje je razvidno, da se sodišče do teh zagovornikovih navedb res ni opredelilo, vendar zagovornik tega dokaznega predloga pred sodiščem prve stopnje ni podal, temveč je podal dokazni predlog, da se pribavi odpustno pismo. Temu dokaznemu predlogu je sodišče ugodilo. S tem, ko se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb o neobstoječem dokaznem predlogu, vpliv navedene pomanjkljivosti na zakonitost sodbe sodišča druge stopnje, ki ga zagovornik v zahtevi niti ni konkretiziral, ni podan.
Vrhovno sodišče soglaša z zaključkom sodišč, da ireverzibilnost posledic, ki so nastale zaradi obsojenčevega ravnanja, pri čemer ni nobenega dvoma, da gre pri očesu za pomemben organ, utemeljuje pravno oceno telesne poškodbe kot posebno hude telesne poškodbe, ki je pridržana sodišču.
Skladno z določbo prvega odstavka 365. člena ZKP gre pri pomoti v obsojenčevem imenu v izreku in obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje za očitno pisno pomoto, ki ni vplivala na razumljivost in zakonitost sodbe. Sodišče druge stopnje je v sodbi pravilno navedlo sodbo sodišča prve stopnje, ki se je izpodbijala s pritožbo in vsebino vložene pritožbe (369. člen ZKP), s čemer je bil predmet obravnavanja pred sodiščem druge stopnje natančno in nedvoumno opredeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS00014930
ZDen člen 26, 72. ZDen-B člen 24, 26. ZIKS člen 145, 145b, 145b/4, 145c.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - povojni procesi - pasivna legitimacija občine - zavezanec za plačilo odškodnine - sklepčnost tožbe - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - pravočasnost tožbe
Odškodninskih zahtevkov zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja po zaplembi ni bilo treba podati hkrati z vrnitvenimi zahtevki, ampak je bila (ne glede na to, ali so bili postopki že zaključeni ali ne) možnost njihove uveljavitve omejena le z objektivnim rokom, ki je začel teči po uveljavitvi novele ZDen-B.
Odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen je akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi. Gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) takšne odškodnine je tako lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine.
dovoljena revizija - ustavni položaj Vrhovnega sodišča - obseg obrazložitve odločbe Vrhovnega sodišča - standard obrazloženosti - prepis pritožbenih navedb v reviziji
Vrhovemu sodišču ni treba odgovarjati na v reviziji mehanično, po metodi "kopiraj - prilepi", ponovljene pritožbene navedbe, na katere je izčrpno in pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče in ki so razen tega tudi očitno neutemeljene. Ker ni treba, da sodišče višje stopnje ponavlja razloge, ki jih je navedlo sodišče nižje stopnje, in ker tako ponavljanje niti ne bi bilo združljivo z ustavnim položajem Vrhovnega sodišča, zadostuje pojasnilo, da so (iz pritožbe prepisane) revizijske navedbe neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v tč. 6 do 19 sodbe pritožbenega sodišča.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/1-4, 114, 116, 117, 226.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - varstvo pred odpovedjo - invalidnost - delavci pred upokojitvijo
Določba drugega odstavka 116. člena ZDR-1 se od skoraj identične določbe, ki jo je vseboval prej veljavni ZDR, razlikuje v tem, da je bilo v ZDR-1 dodano besedilo "in glede posebnega varstva pred odpovedjo." S tem je ZDR-1 odpravil nejasnosti v zvezi z vprašanjem, ali lahko pride do konkurence varstva pred odpovedjo po različnih zakonskih podlagah v smislu 117. člena ZDR-1 tudi v primeru odpovedi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti. Napotitev na uporabo določb, ki v zvezi z varstvom pred odpovedjo veljajo za odpoved iz poslovnega razloga, zato lahko pomeni le to, da določbe o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga veljajo tudi za starejše delavce, ki se jim odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti. Če se torej delavcu odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti, mora ta tako uživati enako varstvo, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik je v času odpovedi užival varstvo pred odpovedjo iz dveh naslovov, in sicer kot delavec invalid po 116. členu ZDR-1 in kot delavec pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1. Nastopila je situacija iz 117. člena ZDR-1 o večkratnem varstvu pred odpovedjo. Tožnik močnejše pravno varstvo uživa po 114. členu ZDR-1, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, saj mu toženka brez njegovega pisnega soglasja ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zavarovalni zastopnik - pričakovani delovni rezultati - rok za podajo odpovedi
Delodajalec zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na kakšen primer nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ne izgubi pravice, da to stori pozneje, ko znova pride do nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Bistveno je, da je odpoved podana znotraj šestmesečnega roka od tistega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ki je predmet odpovedi, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo.
Okoliščina, da se pričakovani delovni rezultati ugotavljajo glede na seštevek provizije in stimulacije v posameznem mesecu v razmerju do osnovne plače zavarovalnega zastopnika, pri čemer se provizija obračunava glede na plačane premije, ne pomeni, da je takšen kriterij ugotavljanja doseganja pričakovanih delovnih rezultatov v smislu razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v nasprotju z zakonom.
V zvezi z merjenjem pričakovanih delovnih rezultatov je pomembno predvsem, da so merila enaka za vse delavce in da končne zahteve delodajalca niso postavljene previsoko oz. nerealno, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno.
ZDSS-1 člen 7, 7/2, 7/2-2. ZZVZZ člen 12. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - odškodnina - zavod za zdravstveno zavarovanje - socialni spor
Iz tožbenih navedb, v katerih tožnik (zavarovanec) poudarja vzročno povezanost (nezakonitega) postopanja tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) pri odločanju o njegovih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z nastalimi škodnimi posledicami, izhaja pristojnost za odločanje v socialnem sporu socialnega sodišča.
ZDR-1 člen 65, 75, 81, 89/1, 89/1-1, 89/1-2, 91, 91/3, 92, 118, 147. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1/1c, 1/1-2, 2/2a.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - nezakonitost odpovedi - univerza - izstop iz članstva - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - prenos delavcev - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - nova pogodba o zaposlitvi - razvezni pogoj
Če sodišče ne sledi pravnemu naziranju stranke glede materialnopravnih vprašanj, mu ni mogoče očitati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti kršitev ustavnih pravic, pač pa gre lahko kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava.
Kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče druge stopnje sploh ne more storiti. Ta kršitev je podana, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo treba opraviti glavno obravnavo. Glavna obravnava se izvede pred sodiščem prve stopnje in se pred tem sodiščem zaključi, ko je zadeva zrela za odločitev (291. člen ZPP). Obravnava pred sodiščem druge stopnje (347. člen ZPP) ni del glavne obravnave. Če je sodišče druge stopnje ne izvede, pa bi jo moralo, to lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 347. členom ZPP.
Univerzi ne gre odrekati njene avtonomnosti, vendar ta ne seže tako daleč, da bi prevladala nad pravicami zaposlenih iz delovnega razmerja oziroma pravicami, ki jim jih je kot delodajalec dolžna zagotavljati na podlagi zakona.
Izstop članice iz univerze ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga. Z izstopom članice je med toženko (univerzo kot prenosnikom) in ZRS (kot prevzemnikom) prišlo do pravnega prenosa dela dejavnosti oziroma do spremembe delodajalca v smislu 75. člena ZDR-1, saj je prenos po sklepu Vlade o ustanovitvi ZRS zajemal zaključeno organizacijsko enoto z vsemi raziskovalnimi in drugimi projekti ter drugimi dejavnostmi, ki je bila organizirana v UP ZRS, premoženjem, zaposlenimi, pravicami in obveznostmi, osnovnimi sredstvi, dokumentacijo ter vsemi pravnimi razmerji.
Prenos nastopi ne glede na morebitne (drugačne) dogovore in sporazume med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po samem zakonu. Celo delavec sam se ne more odreči pravicam, ki mu pripadajo na podlagi Direktive oziroma se te pravice ne smejo zmanjšati niti z njegovim soglasjem.
Pri opredelitvi pojmov "podjetje" in "gospodarska dejavnost" ni mogoče izhajati iz definicij, ki jih ponuja toženka (ko se sklicuje na ne več veljavni Zakon o podjetjih in na Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence), pač pa iz razlag teh pojmov v smislu Direktive.
Ob dejanski ugotovitvi, da je imel tožnik A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s toženko za različna delovna mesta za krajši delovni čas, in da je prišlo do prenosa dela dejavnosti, za katero je tožnik opravljal delo v trajanju 16 ur na teden, so zanj pogodbene in druge pravice in obveznosti iz tako sklenjene pogodbe o zaposlitvi v tem obsegu prešle od toženke kot delodajalca prenosnika na ZRS kot delodajalca prevzemnika.
Podpis nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku ponujena ob odpovedi (odpoved s ponudbo nove), ne pomeni sporazumnega prenehanja prejšnje pogodbe, pač pa sklenitve nove pogodbe z razveznim pogojem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - narava kršitve
S kasnejšimi prihodi na delo brez dovoljenja nadrejene je tožnica opustila tisto skrbnost, ki se lahko utemeljeno pričakuje od vsakega povprečnega delavca na primerljivem delovnem mestu. Zato je očitek, da je kršila delovno obveznost pravočasnega prihajanja na delo utemeljen. Zaradi te kršitve (ali je bila res storjena iz hude malomarnosti, ni bistveno) je toženka tožnico utemeljeno pisno opozorila.
Ker tožnica delovne naloge ni opravila, čeprav za to ni bilo objektivnih ovir in kljub temu, da jo je nadrejena večkrat ustno in tudi pisno dne 20. 10. 2015 k temu pozvala, ji je toženka utemeljeno očitala novo kršitev. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na majhen pomen ugotovljene kršitve. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ta kršitev, glede na to, da je storjena v manj kot letu dni po predhodni kršitvi in da pisno opozorilo ob predhodni kršitvi ni doseglo svojega namena, zadošča in predstavlja resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za odločanje o novem obtožnem aktu (obtožnici) je glede na očitano kaznivo dejanje oziroma zanj predpisano kazen pristojno okrožno sodišče, to pa je po drugem odstavku 272. člena ZKP pristojno tudi za odločanje o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice.
ZDZdr člen 50, 50/4. ZPP člen 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124.
nepravdni postopek - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Zakon o duševnem zdravju v 4. odstavku 50. člena določa, da je zoper odločitev sodišča druge stopnje v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve dovoljena revizija. V 124. členu prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) pa je navedeno: Če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367a. člena ZPP in po postopku po ZPP. To pomeni, da direktna revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00014924
SZ člen 147, 150. SZ-1 člen 111.
stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina - neprofitna najemnina za stanovanje - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče glede na posebnosti tovrstne kontrahirne dolžnosti na zastavljeno vprašanje odgovarja le v obsegu, ki se tiče najemnih pogodb, ki so jih bili lastniki stanovanj dolžni skleniti po določbi 147. člena SZ: Nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev najemne pogodbe s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice po SZ, preneha, če ta brez utemljenega razloga zavrne izvensodno ponudbo lastnika za njeno sklenitev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 34, 37. URS člen 23. ZUS-1 člen 17, 19, 19/1, 36, 36/1-3, 82, 82/2. ZPP člen 205, 208. ZBan-1 člen 347, 350a,352, 353, 353/3.
postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - pravno nasledstvo - pripojitev banke - procesna legitimacija - aktivna legitimacija za tožbo - pravica do sodnega varstva - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pritožba zoper sklep
Glede na posebne okoliščine obravnavanega primera imajo, ne glede na to, da je C. banka, d. d., zaradi pripojitve k DUTB, d. d., kasneje prenehala, še vedno pravico vložiti tožbo in banko v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov zastopati osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke. Člani bivše uprave torej varujejo interese pravnega subjekta, ki je obstajal v času izreka izrednega ukrepa in vložitve tožbe.
Ureditev, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, ni (bila) v neskladju z Ustavo.
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan. Prav tako pa tudi pri tem ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek, kar bi dovoljevalo pritožbo na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1.
V izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedene osebne okoliščine (obdolženca nič ne veže na Republiko Slovenijo, bil naj bi tudi član dobro organizirane mednarodne skupine za prevoz ilegalnih prebežnikov) tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo, da je sodišče ob odreditvi pripora napravilo razumen sklep o obstoju realne in konkretne nevarnosti, da bo obdolženec na prostosti pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Ker predlagatelj ni plačal sodne takse in prav tako ni uveljavljal nobenih dovoljenih ugovornih razlogov, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105. a člena ZPP štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali predstavljajo Standardni postopki o organizaciji delovnega časa EULEX Kosovo (Standard Operating Procedures on organisation of working time EULEX Kosovo) samostojno pravno podlago za določitev dodatnega dela letnega dopusta.