sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odgovornost države - dolgotrajnost sodnega postopka in višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno breme
Hipotetični scenarij, na katerega se vseskozi sklicuje revident, ne pomeni, da se hipotetičnost razteza na ves dejanski stan izgubljenega dobička. S hipotetičnim scenarijem ni mogoče zajeti vseh možnih ravnanj oškodovanca in z njimi povezanih možnih premoženjskih izgub. Oškodovanec ne more kar poljubno izbirati med tistimi možnostmi, ki se mu ob vložitvi tožbe kažejo kot najbolj ugodne, torej take, ki bi prinesle čim večji izgubljeni dobiček in s tem čim večjo odškodnino. Hipotetičnost pri zatrjevanem investiranju zadeva le posledice investiranja. Sam namen vlaganja pa mora oškodovanec razumno utemeljiti z dejanskimi okoliščinami (npr. s svojim poslovnim načrtom). Ni torej dovolj, če oškodovanec zatrjuje, da bi denarna sredstva investiral, pač pa mora izkazati, da je v resnici imel tak namen in tak namen tudi konkretizirano predstaviti. Tega tožeča stranka ni zmogla.
spor o pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - posojilna pogodba - prvo procesno dejanje
63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da iz navedb tožeče stranke in opisanih okoliščin ne izhaja njen pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo za ugotovitev nekršitve pravic iz znamke,
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo neobstoj pravnega interesa, ker tožeča stranka ni pojasnila razlogov, zakaj je tožena stranka začela preprečevati uvoz in prodajo, in da so se distributerji tožene stranke v postopkih zoper njih branili z ugovorom, da ima tožnik pravico do uporabe znakov SKENDERBEG, in/ali da je tožena stranka skušala uveljaviti zahtevke zoper tožnika.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7, 157a. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - enotna sodna praksa - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. OZ člen 131, 135, 149 - 153.
dopuščena revizija - zavarovanje civilne odgovornosti - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - padalstvo - skok s padalom v tandemu
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe pravne podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca z jadralnim padalom v tandemu.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7, 157a. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 1. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj.
Ni namen objektivne odškodninske odgovornosti prevalitev škodnih posledic oškodovančevega lastnega, z zdravim razumom sprtega ravnanja na imetnika stvari.
Zato je treba tudi ravnanje pilota, ki je prekršil temeljno in brezpogojno pravilo vizualnega letenja, da ne sme poleteti v oblak, in ki se je izključno zaradi tega zaletel v hrib, opredeliti kot nepričakovano. Imetniku nevarne stvari namreč ni mogoče naložiti bremena škode, ki ni posledica nevarne stvari, temveč oškodovančevega docela nerazumnega dejanja. Ob nesporni nemožnosti prve tožene stranke, da bi preprečila skrajno neodgovorno in nerazumno ravnanje pilota, se mu izognila ali ga odstranila, so zato izpolnjeni vsi pogoji za oprostitev njene odškodninske odgovornosti (drugi odstavek 153. člena OZ).
Toženca sta navzven želela prikazati sklenitev odplačnih Pogodb o prenosu terjatev, s katerima se premoženje prvega toženca navidez ne bi zmanjšalo, zato tudi ne bi bilo mogoče trditi, da je s tem želel oškodovati svoje upnike. Taka navidezna pravna posla nimata pravnih učinkov, pač pa prikrivata dejansko sklenjeni neodplačni Pogodbi o prenosu terjatev. Veljavnost slednjih je bila lahko predmet nadaljnje presoje: ali sta bili morebiti sklenjeni z nedopustno podlago oziroma iz nedopustnega nagiba ter posledično nični (četrti odstavek 39. člena OZ oziroma tretji odstavek 40. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015718
OZ člen 121, 121/2, 921, 924, 924/1, 977.
zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - nepremoženjska škoda - škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - izključitev zavarovalnega kritja - alkoholiziranost - vzročna zveza - plačilo zavarovalnine - trditveno in dokazno breme
Sodna praksa tudi v takšnih primerih kot je obravnavani dopušča dokazovanje, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z okoliščino, ki je podlaga za izgubo zavarovalnih pravic, saj šteje, da so takšna določila splošnih pogojev v nasprotju s samim namenom prostovoljnega nezgodnega zavarovanja, ki je v ustvarjanju lastne (in družinske) socialne varnosti in pokrivanju finančne vrzeli, ki nastane kot posledica nezgode.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izdaji začasne odredbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je zakonodajalec dovoljenost revizije omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015018
SPZ člen 75. OZ člen 131, 133, 352, 352/1, 352/2. ZJC člen 3, 3/1, 47, 69, 85. ZCes-1 člen 39, 39/2. ZJC-B člen 19.
povrnitev premoženjske škode - imisije - pasivna legitimacija občine - pasivna legitimacija države - občinska cesta - lastninska pravica države - upravljalec ceste - sanacija občinske ceste - soglasje lastnika za poseg - iztekanje vode - direktna imisija - prepovedana imisija - protipravnost - ponavljajoče se dejanje - sukcesivna škoda - stabilizacija škode - izvajalec del - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Toženki se svoji odgovornosti ne moreta izogniti s sklicevanjem, da ne vesta, kateri izvajalec je opravljal sporna dela. Toženki sta tisti, ki sta imeli oblast nad zemljiščem in ki nepooblaščenih posegov vanj ne bi smeli dopustiti. Toženki zato v razmerju do tožnika odgovarjata za protipravne posege v njuno zemljišče oz. komunalno omrežje, če je iz teh posegov za tožnika nasta(ja)la škoda. Od tožnika ni mogoče zahtevati, naj opredeli (toži) konkretnega izvajalca del, saj tožnik ni dolžan vedeti za izvajalce del na sosednji nepremičnini in bi mu bilo s tako zahtevo naloženo pretirano breme. Ker investitor brez soglasja lastnika zemljišča, upravljalca ceste in lastnika komunalnega omrežja vanj ne sme posegati, pa je tako védenje mogoče pričakovati od toženk. Ker bi izvajalec del toženkama moral in mogel biti znan, gre za njun riziko in ne riziko tožnika. Povedano drugače: v razmerju do tožnika sta za kršitev pravil gradbene stroke pri gradnji na zemljišču v njuni lasti oziroma upravljanju odgovorni toženki.
Desetletno izlivanje vode predstavlja trajno in ponavljajoče se škodno dejanje. Zastaranje v takšnem primeru ne more pričeti teči, dokler škodno ravnanje traja in škoda kontinuirano nastaja. Toženki se zato ne moreta sklicevati na zastaranje odškodninske terjatve, saj v času vložitve tožbe škodni vzrok sploh še ni prenehal, kar posledično pomeni, da se škoda na stavbi še ni ustalila. Dokler se škoda ne stabilizira, oškodovancu niso na voljo vsi parametri, na podlagi katerih bi lahko določil njen (končni) obseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00015011
ZFPPod člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 21, 21/1, 21/2. ZPP člen 285, 286, 286/1, 339, 339/2-15. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - prezadolženost družbe - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - poslovodenje - omejitev ali izključitev odgovornosti - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - oblika krivde - huda malomarnost - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Tako ZGD-1 kot ZFPPod se v zvezi z odgovornostjo članov poslovodstva družb z omejeno odgovornostjo sklicujeta na določbe, ki predvidevajo solidarno odgovornost članov poslovodstev (uprav), v primerih ko je teh več. Revizijske navedbe, da takšna odgovornost ni sprejemljiva v primerih, ko več direktorjev lahko družbo zastopa samostojno, jasnih zakonskih določb ne morejo spremeniti.
Za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati bi moral, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma (po ZFPPod), da kršitev ni mogel preprečiti.
Člani uprave (kot tudi direktorji družb) prepovedi iz 15. člena ZFPPod kršijo le, če ravnajo v nasprotju s "presojo vestnega in skrbnega gospodarstvenika". To je pogoj za nastanek njihove odškodninske odgovornosti. Ta je praviloma omejena. To pomeni, da kršitev prepovedi iz 15. člena ZFPPod (in s tem opustitev potrebne profesionalne skrbnosti) sama po sebi pripelje le do omejene, in ne do neomejene, odškodninske odgovornosti. Da bi ta postala neomejena, pa mora oškodovanec dokazati, da je direktor ob storjeni kršitvi ravnal s hujšo obliko krivde (torej namerno ali hudo malomarno).
Hudo malomarnost se povzročitelju škode lahko očita le, če je ravnal skrajno nepazljivo in je zanemaril tisto skrbnost, ki se od njega pričakuje (bodisi glede na skrbnost povprečnega človeka bodisi glede na skrbnost strokovnjaka, odvisno od konkretne situacije). Ali je ta pogoj izpolnjen, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera.
varstvo kupcev stanovanj - pravna narava pogodbe - prodajna pogodba - podjemna pogodba - kogentne določbe - prodaja nepremičnine - zamuda z izročitvijo nepremičnine - pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo - stavba, zgrajena do tretje gradbene faze - uporaba ZVKSES - izročitev uporabnega dovoljenja kupcu nepremičnine
Ker zakonskih določb ni mogoče razlagati tako, da bi rezultat razlage pomenil pravno antinomijo, bi bila edina pravilna razlaga tista, po kateri se določba 4. člena ZVKSES ne nanaša na še nezgrajene stanovanjske stavbe. Taka rešitev bi bila v izrazitem nasprotju z namenom ZVKSES zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja (prvi odstavek 1. člena ZVKSES), kar pomeni s kogentnimi pravnimi instrumenti (med katerimi je tudi obveznost izročitve kopije uporabnega dovoljenja) kupcem zagotoviti varstvo pred tveganji zaradi finančne nemožnosti investitorja, da konča gradnjo, pred neizpolnitvijo pogodbe in pred stvarnimi napakami po izročitvi. Prodajalec bi potem kogentne določbe ZVKSES vselej lahko zaobšel na način, da bi prodajo stanovanjskih stavb tehnično izpeljal po enakem ključu - kot kombinacijo prodajne in podjemne (gradbene) pogodbe. Zato ima ZVKSES še dodatno varovalko, ki dokončno ovrže tezo sodišč prve in druge stopnje, da je treba pravno razmerje med strankami obravnavati ločeno - eno kot prodajno pogodbo in drugo kot podjemno (gradbeno) pogodbo. Po 2. točki tretjega odstavka 4. člena se namreč ZVKSES uporablja tudi za druge pravne posle, ki imajo enake pravne posledice kot prodajna pogodba.
Glede na to, da sta stranki že vnaprej predvideli, da se njuno pogodbeno razmerje nadaljuje tudi po izteku enega leta, postavljenega roka ni mogoče šteti za bistveno sestavino pogodbe, nespoštovanje katerega bi privedlo do razveze pogodbe po samem zakonu. Temeljna značilnost fiksnih poslov namreč je, da z neizpolnitvijo ob zapadlosti popolnoma odpade interes obeh pogodbenih strank po pogodbi in je torej pogodba zaradi dolžnikove zamude že po samem zakonu razvezana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodnika
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega sodišča. Predlagatelj ob tem ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose med sodnicami izvršilnega oddelka, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost, zato predlog ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00014469
ZPP člen 44, 44/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-15, 367, 367/5. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZZK-1 člen 8, 243. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija - novi dokazi - izbrisna tožba - pogodba namesto razlastitve - razpolaganje z razlaščeno nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - nedopusten nagib - dobroverni pridobitelj - ničnost pogodbe - ekonomski pomen spora
Tožeča stranka se je s tem, ko ni poskrbela za vknjižbo svojih pravic, pridobljenih s pogodbama namesto razlastitve, res izpostavila nevarnosti, da bi kdo zaradi načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pridobil kakšno pravico na nepremičnini. Vendar se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le pošteni, dobroverni pridobitelj. Pri presoji dobre vere ni bistveno, ali sta bili izročeni obe nadomestni nepremičnini. Odločilno je, da so se toženci zavedali, da sta bili glede teh nepremičnin sklenjeni pogodbe namesto razlastitve in kaj to za nadaljnje razpolaganje s temi nepremičninami pomeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00014468
ZPP člen 437. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2a, 39, 45, 45/1a, 51, 51/1, 53. ZIZ člen 55.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pojem sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - plačilni nalog - praksa SEU - začasno izvršljiv plačilni nalog - javni red - prekinitev postopka
Sodna odločba je vsaka odločba, ki jo izda sodni organ (sem ne sodijo le odločbe, ki pomenijo konec postopka ali njegovega dela, ampak tudi odločbe, ki odrejajo začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja). Uredba Bruselj I bis v točki a) 2. člena to izrecno tudi določa.
Prekinitev postopka je izjema od načela izvršljivosti sodbe, izvršljive v državi članici izvora, zato zahteva restriktivno razlago. Namenjena je uravnoteženju dolžnikovega položaja z možnostjo, da se ta izjemoma, kadar je to nujno potrebno, s prekinitvijo posebej varuje. Cilj tega ukrepa je namreč v tem, da se stranko, zoper katero se zahteva izvršitev, obvaruje pred škodo, ki presega nevšečnosti, ki redno spremljajo izvršbo. Pavšalen očitek pritožnika, da bi sodišče postopek moralo prekiniti, ne zadošča.
Toženka je v odgovoru na revizijo pritrdila presoji nižjih sodišč in poudarila, da tožnikovo grajanje dokazne ocene ni dopusten revizijski razlog, nato pa se v presojo dokazov spustila tudi sama. Po presoji Vrhovnega sodišča s takšno vsebino odgovora na revizijo ne bi mogla vplivati na svoj pravni položaj, zato mora stroške te vloge kriti sama.